Prvič boste prvi mož reprezentance. Ste veseli?

Ko sem na tiskovni konferenci sedel zraven selektorja Blaža Trupeja kot prvi igralec, enostavno nisem mogel verjeti. Toda kljub temu se ne počutim kot glavni igralec reprezentance. Dobro vem, da sta Grega Žemlja in Blaž Kavčič dosegla že veliko, zato se še vedno počutim kot tretji ali četrti igralec. Zagotovo pa se zavedam, da zdaj nosim vlogo prvega nosilca. Proti Južnoafriški republiki sem jeseni že nosil nekaj bremena, ki sem si ga razdelil skupaj s Kavčičem, zdaj pa upam, da bom enako reagiral.

Kako dobro ste pripravljeni?

Glede na to, da sem v nedeljo po 36-urnem potovanju komaj prišel domov, se počutim super. S predstavo iz Paname sem precej zadovoljen, zato upam, da bom enako formo ponovil tudi v Portorožu ter jo v treh dneh treninga celo nekoliko nadgradil. Počutim se dobro, saj nimam nobenih problemov. Ne fizičnih ne psihičnih.

Letos ste prvič na turneji.

Ne morem se pritoževati. Precej pove moja uvrstitev na lestvici ATP, česar pa si ne jemljem preveč k srcu. Najbolj pomembna sta igra in napredovanje v formi. Če je igra dobra, jo vedno spremljajo tudi rezultati. S prvimi tremi meseci sem več kot zadovoljen. Upam, da bom še naprej napredoval in da bom čim prej dosegel rezultate svojih slovenskih predhodnikov.

Kako se počutite na pesku?

Letos sem že igral na pesku v Panami in Kolumbiji. V Panami je bila podlaga zelo hitra, v Kolumbiji pa zelo počasna in tudi pihalo je precej. Tukaj v Portorožu je podlaga nekje v sredini. Pogoji so fenomenalni. Če bo celoten teden tako, se nimamo kaj obremenjevati. Iztržimo lahko ogromno.

Drugega igralca Izraela Amirja Weintrauba ste letos že premagali.

Res je, toda igrala sva na trdi podlagi. Bila je težka tekma na Kitajskem. V prvem nizu je imel celo žogo za zmago, tudi rahlo se je poškodoval, zato tista zmaga ni povsem pravo merilo in sem jo že pozabil. Zdaj gre za Davisov pokal, v katerem je Izraelec v preteklosti že igral zelo dobro.

Kaj pričakujete od Duduja Sele?

Enkrat bi moral igrati z njim, a je odpovedal turnir, zato sem se pomeril s srečnim poražencem. Bil je že 29. igralec sveta, kar vse pove o njem. Sploh ni pomembno, ali je peščena podlaga, trda ali travnata... Če prideš tako visoko, nisi nikoli dober samo na eni podlagi. Pripraviti se moramo, da bo tudi na pesku igral zelo dobro.

Ko ste proti Portugalski odpovedali nastop, ste bili deležni precejšnih kritik. Kako ste jih prenašali?

Slabo. Vedel sem, zakaj nisem v reprezentanci, kar so vedeli tudi fantje, selektor, direktor in predsednik... Vedno sem si želel igrati v Davisovem pokalu, vendar sem preveč odvisen od svoje ekipe, ki stoji za menoj. Nasprotovanja si ne morem privoščiti, zato sem se moral prepustiti njihovi odločitvi. Zdaj sem vesel, da so mi odobrili igranje za reprezentanco, in upam, da bo enako tudi v prihodnje.

Potem vaš agent razume vašo željo po igranju za reprezentanco?

Seveda in vedno jo je. Toda enostavno se je takrat odločil drugače. Do manjšega konflikta je prišlo že pred nastopom proti Južnoafriški republiki. Preprosto sem preveč odvisen od njega, zato si novih težav nisem smel privoščiti. Povedal sem mu zgolj to, da želim igrati za reprezentanco ter da mi to veliko pomeni, a da bom spoštoval njegovo odločitev. Kako bo v prihodnosti, ne vem. Vem zgolj to, kako se počutim, in upam, da bom lahko igral.