Včasih ustvarjam novo jed mesece, preden jo ponudim gostu. Včasih se »zgodi« hipoma, ob prvem poskusu, ko miselni preblisk nadgradim z intuitivno izbranimi postopki obdelave. Če dobro pomislim, so tako nastale vse jedi, ki veljajo za tradicionalne. Tudi tista globalno najbolj priljubljena. Legenda o njenem nastanku ima sicer nešteto različic, a osnova je bolj ali manj enaka. Skromnega človeka je obiskal premožen veljak. Ker mož v kuhinji ni imel ničesar drugega razen moke in paradižnika, je s pomočjo preproste domiselnosti ustvaril pico.
Prav zaradi te ustvarjalnosti se pri svojem delu vedno zgledujem po tradicionalnih jedeh. Vendar vem, da formula uspešnosti sodobne kulinarike vsebuje še številne druge spremenljivke. V Zemonu prevladujejo stalni gostje in tudi zato si nenehno prizadevam, da jim vedno ponudim kaj novega. S strogim spoštovanjem načela, da mora sleherna jed ohraniti polnost okusa najboljših, najkakovostnejših surovin, ob dobro vidnem kuharskem trudu. S tako ustvarjeno jedjo gostu pokažemo, da smo se zanj še posebno potrudili.
Ponudba najboljših restavracij je lahko resnično vrhunska, če ima kuhar v sebi to domiselno ustvarjalnost in če je sposoben obvladovati vsa področja poslovanja, od financ do psihologije in promocije. Če je odprt za nove ideje, sprejema drzne izzive, a zna ohranjati že preizkušeno in spoštovati tradicijo. Le tako se odpirajo nove priložnosti, le tako pride v ospredje inovativnost.
