Nova Ljubljanska banka (NLB) je razpis za direktorja Centra za skladnost poslovanja objavila pet dni po seji senata komisije za preprečevanje korupcije (KPK), na kateri se je Rok Praprotnik izločil iz odločanja o spornem najemu kadrovske agencije Korn Ferry Internationa (KFI), preostala dva člana senata na čelu z Goranom Klemenčičem pa sta Janka Medjo oprala odgovornosti. Če se je Praprotnik, ki je bil imenovan za direktorja omenjenega centra NLB, iz odločanja na seji KPK 27. februarja izločil v izogib nasprotju interesov zaradi službe v NLB, je bil z razpisom očitno seznanjen pred ostalimi potencialnimi kandidati. Ti so lahko razpis namreč opazili šele 4. marca, ko je bil objavljen na spletni strani NLB, ali pa dva dni kasneje na zavodu za zaposlovanje. Rok za prijavo je bil izredno kratek, saj se je razpis zaključil že 11. marca. Spomnimo, da je po pojasnilih NLB na razpis prispelo 13 vlog, relativno majhno število prijav pa so v banki pripisali dejstvu, »da je pred direktorjem Centra za skladnost poslovanja težka in zahtevna naloga«.
V KPK sicer ne pojasnjujejo, zakaj se posamezni član senata izloči iz določenega postopka, velja pa omeniti, da se Praprotnik maja lani, ko je komisija opravljala razgovore v zvezi s sumi korupcije pri najemu KFI, iz postopka očitno ni izločil. Skupaj s predsednikom komisije Goranom Klemenčičem in članico senata Liljano Selinšek je sodeloval pri razgovoru z dvema vabljenima osebama, medtem ko je razgovor s tretjo osebo »zaradi drugih službenih obveznosti« izpustil. KPK je na razgovor sicer povabil predsednika uprave Medjo ter predsednika nadzornega sveta Klemna Vidica in Stephana Wilckeja. V preiskavi najema KFI je KPK ugotovila vrsto nepravilnosti, a krivca zanje niso našli.
Jašovič ni želel podpisati pogodbe s KFI
Prekoračitev pristojnosti, plačilo storitev, ki v pogodbi sploh niso bile določene, plačevanje računov brez priloženih specifikacij in kasnejše antidatiranje dokumentov, dvojno plačilo iste storitve brez priloženih računov in celo zavajanje takratnega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča, ki pogodbe s KFI sprva ni želel podpisati... To je le nekaj ugotovitev zaključnega poročila o preiskavi domnevno spornega najema kadrovske agencije KFI, ki jo je v banko pripeljal nadzorni svet pod vodstvom Medje in ki je banko stala 680.000 evrov. A ker se je Medja kasneje kot kandidat za predsednika uprave NLB iz vseh dogovarjanj s KFI izločil, v KPK kakršnih koli spornih ravnanj Medje pri sklepanju poslov banke s kadrovsko agencijo niso ugotovili.
Iz poročila KPK sicer izhaja, da nadzorni svet NLB sploh ni imel pristojnosti odločati o tem, na kakšen način (»zaradi kadrovske problematike in kratkih časovnih okvirov« so jo izbrali brez standardnega postopka izbire) bo banka iskala kadrovsko agencijo, ampak bi morala biti to odločitev uprave NLB. Prav zato, ker ni bil seznanjen ne z izborom agencije ne z njeno vlogo ali s pogajanji, je takratni predsednik uprave NLB Jašovič podpis pogodbe s KFI, ki je ponudbo banki posredovala 9. septembra 2012, prvič celo zavrnil. Podpisati jo je bil pripravljen le, če mu to izrecno naloži nadzorni svet. Kot izhaja iz poročila KPK, so Jašoviča nato pred podpisom pogodbe s KFI celo zavedli. Nadzorni svet je sredi septembra namreč sprejel sklep, a v tem je »le« »soglašal« z imenovanjem agencije KFI, medtem ko je Jašovič na mizo dobil sklep, v katerem je nadzorni svet »imenoval« agencijo KFI »za pomoč pri izbiri kandidatov za člane uprave banke«. Krivdo so v KPK pripisali generalnemu sekretariatu NLB, ki da je »zavedel upravo NLB«.
Ponudba KFI ni šla niti v pregled odvetnici nadzornega sveta
Sredi lanskega leta je nadzorni svet NLB zaradi posla s KFI prejel celo opozorilo Banke Slovenije. Ta je nadzornikom sporočila, da je izbor KFI potekal »v nasprotju z dobro bančno prakso, nepregledno, z nejasnimi pogoji sodelovanja in ne v korist banke«. KFI je storitve za banko opravila na podlagi ponudbe, ki je nista pravno pregledala niti center banke za pravne zadeve niti odvetnica nadzornega sveta banke, pa čeprav je bila ta prisotna na vseh sejah, tudi zaprtih. Ponudba je med drugim sicer vključevala svetovanje pri sestavi uprave banke, za katero je banka mesečno plačevala 25.000 evrov pavšala, iskanje kandidatov za upravo, za kar je dogovorjena cena znašala 85.000 evrov za posameznega kandidata. Plačilo pri tem sploh ni bilo vezano na uspešnost končnega izbora kandidata, pri čemer je NLB agenciji celo podelila ekskluzivno pravico za iskanje članov uprave. Banka je morala KFI za vsak znesek plačati še 12 odstotkov administrativnih stroškov, hkrati pa za isto storitev še vse ostale morebitne stroške (letalske vozovnice, nastanitve...).
Medja je KFI prvi omenil, a se je iz posla pravi čas izločil
KPK je sicer ugotovila, da je Medja prvi (dokumentirano) omenil KFI in da se je kot predsednik komisije za prejemke in imenovanja nadzornega sveta NLB (skupaj s svojim namestnikom v nadzornem svetu Stephanom Wilckejem) s KFI dogovarjal, še preden je nadzorni svet potrdil sodelovanje z agencijo. Že sredi avgusta 2012, ko je Medja postal kandidat za predsednika uprave NLB in se je torej iz vseh dogovarjanj s KFI izločil, se je komisija, ki ji je predsedoval, s KFI tako dogovorila, da se bo prišla predstaviti nadzornemu svetu. Hkrati so se dogovorili, da bo predstavitev »vsebovala tudi oceno potencialnega kandidata za člana uprave«, to je Blaža Brodnjaka. Poročali smo že, da je KFI personalno mapo za Brodnjaka prinesla na isto sejo nadzornega sveta, na kateri je ta šele odločal o tem, ali bo banka z agencijo sodelovala ali ne in ko KFI tako torej še ni mogla vedeti, ali bo za svoje delo plačana ali ne. »Komisija meni, da je nekdo pogodbeni stranki KFI moral zagotoviti podpis pogodbe o sodelovanju, saj v nasprotnem primeru agencija ne bi že pred podpisom pogodbe pripravila ocene člana uprave Blaža Brodnjaka...« ugotavlja KPK. Kdo bi ta »nekdo« lahko bil, KPK ne razkrije, velja pa omeniti, da je Brodnjaka po naših podatkih izbral Medja. Ta je ob imenovanju sicer sam zatrdil, da je od nadzornikov zahteval proste roke pri oblikovanju vodstvene ekipe banke. Naj omenimo, da je NLB KFI za svetovanje nadzornemu svetu »glede organiziranosti in sestave uprave, definiranja profilov in opredelitve kriterijev za posamezne člane uprave plačala kar 166.320 evrov. Ravno ta del stroškov je po mnenju KPK najbolj sporen, saj računi niso opremljeni s specifikacijo, naknadno pridobljena dokumentacija pa ne le, da ne potrjuje svetovanja nadzornemu svetu, še več, najmanj dva dokumenta sta bila antidatirana. Čeprav naj bi se nanašala na storitve iz septembra in novembra 2012, sta bila oblikovala šele marca lani, na dan, ko sta bila posredovana NLB.
