Bil je 2. april pred dvema letoma, ko so hokejisti Olimpije do včerajšnjega prihoda na Jesenice zadnjič prestopili prag Podmežakle. To je bil eden najbolj tragičnih večerov za jeseniški hokej v vsej zgodovini. Ne zgolj zaradi tega, ker so Ljubljančani tedaj osvojili naslov državnega prvaka, pač pa predvsem zato, ker je bila to zadnja uradna tekma padlega velikana HK Acroni Jesenice. Od takrat profesionalnega hokeja na Jesenicah ne poznajo več. Lani so za silo spravili skupaj veteransko zasedbo, v tej sezoni pa je hokejska zveza v sumljivih okoliščinah ustanovila selekcijo, ki je tekmovala v manj ugledni mednarodni ligi INL in zdaj še v končnici državnega prvenstva. Oba projekta sta zagotovo mnogo manj, kar si to železarsko mesto zasluži.
Prebivalci Zgornjesavske doline so tako izgubili najbolj pomembno postransko stvar v življenju, o kateri so se lahko zavzeto pogovarjali dneve in noči. Tekmovanje v INL za zvesto jeseniško občinstvo, ki je bilo navajeno velikih spektaklov, kajpak ni tako zanimivo, da bi Podmežakla dihala s hokejem kot še pred nedavnim, ko so tukaj igrali tekme v mikavnem odprtem prvenstvu Avstrije. In za zdaj prav nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti kaj konkretnega premaknilo na bolje. Sponzorji se otepajo oživitve hokeja, glavni pobudnik pa bi morala biti dobro stoječa mestna jeklarna Acroni, tudi dolgoletni zvesti partner hokeja v tem delu države, vendar z novim predsednikom uprave Blažem Jasničem menda ne načrtuje kakšnega večjega prodora v hokej.
V teh dveh letih, odkar Jesenice niso več tako opazne na hokejskem zemljevidu kot nekoč, je kakovost slovenskega klubskega hokeja po pričakovanjih občutno padla. Pravzaprav se krivulja navzdol še kar noče ustaviti, saj nihče ne najde zdravila za hudo bolno panogo. Če bo šla tudi Olimpija po poti železarjev, kar ni nemogoče, bo hokej tako rekoč že klinično mrtev. Za zdaj se že potrjuje večkratno pisanje Dnevnika, da bo premierni olimpijski nastop Slovenije v Sočiju najverjetneje kar labodji spev te priljubljene športne igre na ledu pri nas. V tej luči sta se na včerajšnji prvi tekmi finala državnega prvenstva tudi predstavila nekoč zagrizena tekmeca Jesenice in Olimpija. Njun dvoboj ni bil dolgočasen, a še vedno daleč od stare slave, čeprav amaterskemu moštvu v rdečih dresih ne gre očitati zagrizenosti in velike želje po uspehu, a so bili gostje iz Ljubljane dovolj zbrani in profesionalni, da so izkušnje prevesile tehtnico na stran branilcev državne lovorike.
Da Jeseničani močno pogrešajo dober hokej, so pokazale spodbudno polne tribune, ki so enotno sporočale: »Vrnite nam hokej!« Ker se je vrsta pred prodajalno vstopnic vila vse do bližnjega bifeja nekdanjega asa ledenih ploskev Toma Juga, so morali organizatorji za deset minut celo prestaviti začetek tekme, da so lahko vsi prišli v dvorano. Po dolgem času smo spet slišali znane navijaške napeve in videli tradicionalne zastave, ki so leta in leta krasile pogled na stojišče v Podmežakli, Jeseničani pa so še enkrat več dokazali, da so poleg navijačev nogometnega kluba iz Maribora najbolj fanatično športno občinstvo pri nas. Seveda so v športnem duhu upali, da bo Olimpija nastopila malo bolj sproščeno, vendar je bil že po prvi tretjini, ko je bilo 3:0 za Ljubljančane, praktično odločen celoten finale, ki bo zadnji del s povratno tekmo doživel v četrtek zvečer v Tivoliju.
Ko je Olimpija zaigrala malo bolj resno, je bila pri priči opazna razlika v tehničnem znanju in moči. V igri petih proti petim so bili aktualni prvaki aktivnejši in hitrejši, kočljive situacije pred svojim golom pa so reševali mirno in brez pretirane nervoze. Jeseničani so svoje priložnosti iskali predvsem ob številčni prednosti na ledu in eno od teh izkoristili v drugi tretjini, ko je zadel David Sefič, nekdaj precej velik up slovenskega hokeja, za katerega v tujini nikoli ni bilo dovolj kruha. Nesporni junak Podmežakle je postal Ken Ograjenšek, ki je s štirimi goli opozoril tudi reprezentančnega selektorja Matjaža Kopitarja. Za Olimpijo je bil uspešen še Anže Ropret, poleg tega so gostje še trikrat zatresli okvir jeseniških vrat. Tivolski trener Ivo Jan je bil zadovoljen z vnemo igralcev, ki so izpolnili vsa njegova pričakovanja, opozoril pa je na nešportno obnašanje gledalcev, ki so v obraz pljunili Pascala Morencyja, ko je odhajal sedet na klop za kaznovane. Med drugim se je s tribun večkrat usul plaz žaljivk na račun ljubljanskega trenerja, ki mu še vedno zamerijo, da je kot rojeni Jeseničan v času svoje kariere dlje časa preživel v Tivoliju kot Podmežakli. »S prikazanim sem zadovoljen, čeprav je končni izid visok. V četrtek bodo fantje dali od sebe vse, kar še imajo za pokazati,« pa je pristavil gorenjski trener Gorazd Rekelj. x