»Treba je ukiniti vse guest liste,« je ena izmed desetih predpostavk angleškega glasbenega menedžerja, agenta in promotorja, nekdanjega solastnika londonske koncertne dvorane Luminaire (2005–2011) Andyja Inglisa. Konec januarja je na spletnem časopisu The Quietus objavil sestavek z udarnim naslovom 10 stvari, ki jih je treba spremeniti za ohranitev neodvisnih prizorišč. V njem ostro naniza pripombe, opozorila, kritike in zahteve za izboljšanje stanja na britanski koncertni sceni, na kateri ni vse tako rožnato, kot se pogostokrat zazdi s podalpske distance. Kljub razvitemu glasbenem trgu koncertne dvorane in klubi po Veliki Britaniji propadajo in se zapirajo. Razmah koncertne industrije je (vz)postavil pravila igre monopolistov, ki so prevzeli trg in se z zakonodajalcem ob boku lotili neodvisnih in profiliranih prizorišč. Njihov obstoj je nujen za živo glasbo in njen razvoj, je jasen Inglis, ki opozarja tudi na neskladja in nepošteno delitev javnih financ.
Kot primer navede, da sta lani londonska kulturna kompleksa Southbank Center in Barbicane dobila iz javnih sredstev 40 milijonov funtov (vsak po 20 milijonov), manjše londonske dvorane pa niti penija. Zavzemanje za redistribucijo sredstev podkrepi s predlogom, da bi omenjena centra lahko že iz dobrodelnih vzgibov vložila milijon funtov v fond za manjša glasbena prizorišča, iz katerega bi stotim razdelili po deset tisoč funtov za opremo in nujno prenovo – velik denar za klub, ki živi zgolj od prodaje pijače. Obenem pa zabrusi: »Pozabite na vlado, spremembe morajo priti znotraj same industrije.« V to šteje male in velike igralce, bende, agente, zakonodajalce, lastnike dvoran, občinstvo. Neposredni Inglis ne opleta z leporečjem in se ne zateka k teorijam zarot. Govori naravnost iz prakse. Njegove predpostavke in neomajni argumenti so realni – in pogosto zvenijo kot zelo surov poziv k spremembi miselnosti in odnosa do glasbe, občevanja z njo, njenega prilaščanja in recipročnosti.
Med teste preverjanja ravni ozaveščenosti občinstva v Ljubljani sodi cikel Pozor! Nov bend na vidiku! v Gali hali. Njegova posebnost je, da ni treba plačati vstopnine za koncert nekega glasbenega imena, ki prvič nastopa v Sloveniji, ampak se po koncertu prispeva »izstopnina«, namenjena nastopajočim. V četrtek je po Italijanih Three Blind Mice všečna Sara Jackson-Holman iz Portlanda ogrela stopetdesetglavo množico, ki je na koncu zbrala borih 25 evrov. No, največ doslej.
