Carter sedaj ocenjuje, da je nadzor države postal tako vseprisoten, da je moral poseči po drastičnih ukrepih. Opustil je uporabo elektronske pošte in se vrnil k »polžji pošti«. »V zadnjih dveh, treh letih, kadar želim napisati osebno pismo kakšnemu tujemu voditelju, ali celo ameriškim voditeljem, ga napišem na roko in odpošljem. Čutim namreč, da se moji telefonski pogovori in elektronska pošta nadzorujejo. Vendar so stvari, ki jih preprosto lahko ve le moja žena,« je pred dnevi razlagal Carter. Ameriški mediji so nemudoma začeli ugibati, zakaj vse bi lahko domače obveščevalne agencije Carterja vzele pod drobnogled. Seznam oseb, s katerimi se je družil v zadnjih letih, je impozanten: zajema smetano svetovnih voditeljev pozitivnega in negativnega kova. Ko se je po predsedniškem mandatu posvetil zaščiti človekovih pravic in diplomatskemu posredovanju pri nekaterih zahodu nenaklonjenih diktatorjih, bi dejansko lahko postal tarča prisluškovalnih napadov domačih varnostnih agencij. Odgovor direktorja Nacionalne varnostne agencije Keitha Alexandra je bil kratek: »Torej, tega ne počnemo.«