Pričakovano je aplikacija doživela množičen odziv javnosti. Prvi dan delovanja si je svojo radovednost z njo tešilo več kot milijon Slovencev. A supervizor ni bil namenjen le javnemu razgaljenju državnih poslov. Komisija ga je uporabila tudi kot orožje v boju zoper nedovoljeno poslovanje med javnimi organi in zasebniki.

Nadzor je KPK usmerila predvsem v poslovanje občin. Leta 2012 je tako s pomočjo supervizorja ugotavljala, ali občine poslujejo tudi s podjetji, za katere velja zaradi vpletenosti občinskih funkcionarjev v ta podjetja po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prepoved poslovanja. Omenjeni zakon je junija 2010 namreč močno zaostril prepovedi poslovanja med občinami in podjetji. Z občino od takrat ne sme poslovati nobeno podjetje, v katerem ima občinski funkcionar (torej župan, podžupan ali občinski svetnik) več kot 5-odstotni lastniški delež oziroma je član poslovodstva tega podjetja. Omejitev pa ne velja le za funkcionarje, temveč tudi za njihove družinske člane: zakonca, otroke, starše, brate, sestre in osebe, ki z njim živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.

1,4 milijona nezakonito izplačanih evrov

Slutnja KPK se je izkazala za pravilno. Od začetka veljave ZintPK do leta 2012 je prepoved poslovanja s podjetji občinskih funkcionarjev oziroma njihovih družinskih članov kršilo kar 68 občin, v 429 nezakonitih poslih pa se je iz občin v ta podjetja steklo za 1,4 milijona evrov. Večina teh dejstev je bila javnosti že znana. Vse do tega tedna pa so ostala skrita imena županov, ki so občinske posle dodelili sebi, drugim funkcionarjem ali družinskim članom, ter imena funkcionarjev, katerih podjetja so nezakonito poslovala z občinami. Neznanka je bil tudi obseg posameznih poslov.

Te informacije smo na spletnem portalu podcrto.si z zahtevo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja od protikorupcijske komisije dobili prejšnji teden. Posredovani podatki kažejo, da je šlo v približno polovici primerov za zanemarljive vsote nezakonitih poslov v obsegu nekaj sto ali največ nekaj tisoč evrov. V 27 občinah pa so bili ti zneski višji: v obdobju 2010 do 2012 so nezakoniti posli dosegali vrednosti od nekaj tisoč do več sto tisoč evrov. Teh 27 primerov nezakonitega poslovanja smo podrobno razdelali: poleg zneska smo izpostavili tudi ime in politično pripadnost vpletenih funkcionarjev ter zneske poslovanja med podjetji funkcionarjev in občinami pred junijem 2010.

Podatki so dostopni v treh člankih, objavljenih na spletnem portalu podcrto.si. Ob tem moramo opozoriti, da poslovanje omenjenih podjetij z občinami pred junijem 2010 ni bilo nujno nezakonito. Prejšnji zakon, ki je urejal to področje, zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor), je bil namreč do občinskih funkcionarjev bolj mil: med drugim so njihova podjetja z občino lahko poslovala, če so dobila dovoljenje KPK. Protikorupcijska komisija zato poslovanja občin pred junijem 2010 ni vzela pod drobnogled.

Katere občine so sklenile največ spornih poslov? »Zmagovalka« je občina Ribnica, katere dolgoletni župan Jože Levstek (SDS) je podjetju Tanko, d.o.o., pod vodstvom Alojzija Levstka, brata občinskega svetnika Vinka Levstka (prav tako kandidata na listi SDS), dodelil za 607.000 evrov nezakonitih gradbenih poslov. Od leta 2008, ko je Vinko Levstek postal občinski svetnik, pa do odstopa Alojzija Levstka z direktorskega položaja januarja 2012 je podjetje iz poslovanja z občino zaslužilo kar dobre štiri milijone evrov.

Ta primer je eden redkih, ki je sicer že bil predstavljen javnosti. V začetku lanskega leta so ga razkrili svetniki stranke Zares. Doslej neznani pa so bili na primer gradbeni posli občine Braslovče, ki je občinskemu svetniku Dragu Turnšku dodelila za 140.000 evrov nezakonitih poslov. Ta denar je Turnšek dobil v času dveh županov, Marka Balanta (SDS) in Branimirja Strojanška (SD). Velik denar se je pretakal tudi v primeru občine Ormož, kjer je župan Alojz Sok (NSi) Boštjanu Kolenku, soprogu občinske svetnice Valerije Kolenko (SDS), dodelil za več kot 100.000 evrov nezakonitih poslov za izgradnjo kanalizacije kot podizvajalcu podjetja IPI, d.o.o. Na občini so nam sicer zatrdili, da so KPK vprašali, ali je sodelovanje s svetnikom kot podizvajalcem podjetja prav tako sporno, in menda dobili odgovor, da ni. Na koncu je Boštjan Kolenko zaradi nezakonitega poslovanja v dogovoru z občino zanjo brezplačno opravil določena dela v javno dobro.

Gradbeni posli niso bili edini greh občin. V Novem mestu je svetnik na listi Zveze za Dolenjsko in poklicni parketar Zvonimir Novak zamenjal talne obloge v sejni sobi občine. Geodet občine Gorišnica, ki jo vodi župan Jože Kokot (SDS), je bil Damir Kelenc, družinski član svetnika Davorina Kelenca (SLS). Damirju Kelencu je za geodetske storitve občina po ugotovitvah KPK nezakonito plačala 39.000 evrov. Občina Sežana je pod vodstvom župana Davorina Terčona (na zadnjih volitvah skupni kandidat SD, LDS, Zares in ZZP) od družbe Inkubator, katere direktor je občinski svetnik v mandatu 2006–2010 Stojan Gorjup (SD), nezakonito najemala prostore za medobčinski inšpektorat in redarstvo ter za medobčinsko notranjo revizijsko službo. Torej prav za tisto službo, ki bi morala občino opozoriti na takšne nepravilnosti.

»Nismo vedeli«

Značilnosti ostalih primerov so podobne, zato z naštevanjem ne bomo nadaljevali. Bolj pomembno je namreč ugotoviti, kdo je bil za nepravilnosti odgovoren. Zakon je jasen: za poslovanje občine odgovarja župan, v primeru zgoraj opisanega nezakonitega poslovanja pa predpisuje kazen od 400 do 4000 evrov. Dolžnost svetnika pa je, da občini sporoči, v katerih podjetjih je udeležen kot lastnik ali kot član poslovodstva. V nasprotnem primeru ga čaka globa od 400 do 1200 evrov.

Poleg kazni zakonodaja predvideva še ničnost nezakonitih poslov. V praksi to pomeni, da podjetje občini vrne denar, občina pa podjetju tisto, kar je za ta denar dobila. A v večini primerov se tega ni dalo storiti – nemogoče je namreč vrniti neko storitev, negospodarno pa je podreti nekaj, kar je že bilo zgrajeno. Četudi nezakonito. V večini primerov je tako občina s podjetjem sklenila dogovor, da prvi ostane opravljeno delo, drugemu pa denar. Podjetja so jo tako v praksi odnesla brez kazni.

Je pa akcija KPK dosegla svoj namen na področju preventive. Ugotovljene nepravilnosti so bile dobra šola za župane – ob ponovnem preverjanju občin je KPK lani ugotovila le dva suma kršitev prepovedi poslovanja.

Na vseh 27 občin smo se obrnili tudi z vprašanjem, zakaj so kljub prepovedi poslovali z omenjenimi podjetji. Precej županov odgovarja, da za članstvo občinskih funkcionarjev ali njihovih družinskih članov v vodstvu podjetij niso vedeli. Nekaj jih je tudi priznalo, da občina udeležbe funkcionarjev v podjetjih ni preverjala, čeprav bi jo morala.

Drug pogost izgovor pa je bil nepoznavanje zakonodaje oziroma sprememb na tem področju, ki jih je uvedel zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Že stari Rimljani so poznali rek »nepoznavanje prava škoduje«, in ta norma velja tudi v modernih pravnih sistemih. Zato je tako opravičilo težko sprejeti. Se pa ob tem postavlja legitimno vprašanje, ali so predvsem manjše občine sploh sposobne spremljati vse spremembe zakonov in predpisov, ki se jih morajo držati pri svojem poslovanju. To velja še posebej za tiste občine, v katerih župani svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Ugotovitve KPK bi tako lahko bile argument za združevanje občin. Res pa je tudi, da so se na nepoznavanje zakonodaje izgovarjale tudi nekatere večje občine, na primer celjska, v kateri je župan Bojan Šrot občinske posle med drugim nezakonito dodelil podjetju v delni lasti svoje žene.

Članek objavljamo v sodelovanju s spletnim portalom za ustvarjanje kakovostnega novinarstva http://podcrto.si/