Kdo bo ustavil strahovit prosti pad slovenskega klubskega hokeja, ki ima pri nas zaradi bogate in več desetletij trajajoče tradicije prav posebej vidno mesto v športu? Zdaj ni nobenega dvoma več, da je ta panoga v hudi krizi. Zelo verjetno, da celo v največji vse od začetka samostojne poti slovenske države. Edina svetla izjema ta hip je reprezentanca, ki je šokirala hokejski svet z uvrstitvijo na sedmo mesto na nedavnih olimpijskih igrah v Sočiju, a če se bo agonija na klubski ravni nadaljevala, bo posledice kmalu in zagotovo čutila tudi izbrana vrsta.
Hokejska zveza Slovenije se na vse kriplje brani očitkov in zagovarja stališče, da je naredila vse, kar je v njeni moči. Selektor članske reprezentance Matjaž Kopitar je pravzaprav edini vidni funkcionar HZS, ki brez težav pove, da tako ne gre več naprej. Treba je poudariti, da Kopitar v teh primerih, ko opozarja na vse večje težave, sploh ni črnogled, ampak zgolj realen. Očitno je luknja tako globoka, da bo treba narediti primeren dolgoročni načrt o razvoju hokeja, potem ko so skorajda že vsi klubi pristali na beraški palici in nimajo niti toliko denarja, da bi plačali sodnike, igralcem pa poravnali vsaj potne stroške za prevoz na treninge in tekme. Kot smo že pisali, je zelo vprašljiva tudi regularnost državnega prvenstva, ker v njem mimo pravil in zelo po domače nastopa zasebna selekcija hokejske zveze, sistem tekmovanja pa je tako sramoten, kot da bi se zveza norčevala iz panoge. Kdo bi razumel, da najvišji predstavniki hokejske organizacije kljub vsemu vztrajno iščejo cel kup izgovorov, a se ob tem tako zapletajo, da jih je težko jemati resno.
Rakovec rešuje svoj ugled
Slovenski hokej nujno potrebuje močno Olimpijo in Jesenice. Zanimivo, da od funkcionarske hokejske elite pri nas nihče ne naredi resne analize, zakaj je Olimpiji v tej sezoni EBEL za kar polovico strmoglavil obisk na domačih tekmah. Ljubljanski klub pod taktirko »večnega direktorja« Matjaža Seklja je že tako zabredel, da ne zmore več delovati na lastnih temeljih, zato po različnih kanalih mrzlično išče združitev z Zagrebom, kar v preprostem jeziku pomeni, da Olimpija prodaja svojo dušo Hrvatom. In Jesenice? Kaže, da bo preteklo še nekaj časa, ko bodo vsi spoznali, da drugoligaška INL preprosto ne sodi v naše največje hokejsko mesto, ki je bil nekoč valilnica talentov, danes pa nima niti mladinskega moštva. Hokejska zveza je prejšnje poletje čez noč ustanovila Team Jesenice, da bi pomagala gorenjskemu hokeju, a želenega učinka seveda ni, čeprav se vodilni dvojec HZS Matjaž Rakovec in Dejan Kontrec trka po prsih, kako zadovoljen je s sezono v Podmežakli. Potem ko je Rakovec neslavno in predčasno padel kot prvi mož Zavarovalnice Triglav, s čimer je postal občutno šibkejša figura v gospodarstvu, skuša zdaj na vse načine popraviti svoj ugled in se predstaviti kot veliki rešitelj hokeja. A ne pozabimo – ko je Rakovec oktobra 2010 nastopil funkcijo, je Slovenija še imela spektakularne derbije med Olimpijo in Jesenicami pred polnim avditorijem, le dobra dva meseca pred novo volilno skupščino HZS pa klubski hokej še komaj shaja.
Rakovec bo spet ponosno rekel, da je v vse dvorane v državi vrnil hokejsko vsebino, a se je treba zamisliti, kakšna je ta vsebina in koga sploh zanima. Ni dvoma, da je bila Rakovčeva poteza storjena v preveliki naglici, kar pove že dejstvo, da celotna šesterica sodelujočih v INL nikakor ne bi dočakala konca zime, če bi bila odvisna zgolj od lastne iznajdljivosti. Ker klubi nimajo odločne in dolgoročne vizije, lahko preživijo le tako, da ostanejo za vedno prisesani na jasli hokejske zveze. Logična posledica vsega skupaj je, da ima Slovenija, ki je – ponavljamo – sedmouvrščena olimpijska reprezentanca, zelo neopazno končnico državnega prvenstva, v kateri je prvak znan po vsega štirih tekmah. Spomnimo, da je bila finalna serija med večnima tekmecema še nedolgo nazaj pravi športni praznik, ko so ljudje drli v dvorane in pripravili vroče navijaško vzdušje, prihodnji teden pa se obeta mnogo manj zanimanja za dva obračuna Olimpije in Jesenic, ki sta se včeraj uvrstila v finale. Olimpija je kranjski Triglav v seštevku dveh tekem premagala z razliko v zadetkih 9:2, Jesenice pa Slavijo s 7:4.
Sekelj je glavni problem Olimpije
V Tivoliju je bilo sinoči zgolj kakih 300 največjih zaljubljencev v hokej. Med njimi pričakovano ni manjkal Dušan Vaupotič, ki je že desetletja zvesti gost tivolskih tribun in ne zamudi prav nobene tekme. »Brez hokeja ne morem, zanj živim,« je odgovoril na naše vprašanje, zakaj je prišel gledat tako obrobno polfinalno tekmo. Starejši gospod je bil pred dvema letoma celo eden od sponzorjev kluba, ko je v Tivoliju vladala evforija ob uvrstitvi v polfinale EBEL. »V slačilnici imajo fantje še danes tri sobna kolesa, ki sem jih plačal iz svojega žepa. Vsako je bilo vredno 1200 evrov. Moštvo je bilo s finskim trenerjem Hannujem Järvenpääjem tako dobro, da sem jih dvakrat peljal na kosilo. Super smo se imeli, letos pa je tukaj čisti pogreb. Vse skupaj je brez veze,« je razlagal Dušan Vaupotič. Glavnega krivca za nastalo stanje vidi v prvem operativcu kluba, ki je za krmilom že debelih dvajset let. »Morda javnost ne ve, zakaj Žiga Pance ne nosi zeleno-belega dresa. Zdaj ko je sezone skoraj konec, lahko povem, da bi Žiga zelo rad igral za Olimpijo, a noče igrati za Matjaža Seklja. Ta klub je ujetnik tega človeka, on predstavlja glavni problem. Zdaj slišim, da bi se Olimpija v prihodnji sezoni rada združevala z Medveščakom in bila celo registrirana v Zagrebu. To bo šele fiasko!« je prepričan naš sogovornik, ki se boji, da se bo klavrno klubsko dogajanje kmalu preneslo v reprezentanco. »Če se aprila v Južni Koreji ne uvrstimo med elito, imam občutek, da bomo hokej kmalu igrali skupaj s Hrvaško, Srbijo…« je sklenil.
Zelo podobno mnenje ima tudi Tilen Platovšek, ki na tekme v Tivoli redno zahaja že vsaj petindvajset let. Kot pravi, bi za Olimpijo dal tudi življenje, hokej pa ima tako rad, da s prijatelji potuje po Evropi na ogled močnih mednarodnih tekem. Letos je bil denimo v Bratislavi na ruski ligi, spremljal je tudi premierni nastop slovenske reprezentance na februarskih olimpijskih igrah. Sezonsko vstopnico v Tivoliju kupi vsako leto in zanjo odšteje okoli 200 evrov. Sedež skrbno izbere v šestnajsti vrsti, ki slovi kot zloglasni sektor B, od koder se slišijo najbolj pikre pripombe. »Včasih smo na derbijih z Jesenicami na stojiščih stali kot sardine v konzervi, tako tesno je bilo. Na tekme smo hodili že veliko prej, da smo si zagotovili ugodno mesto. Le poglejte, kaj se zdaj dogaja. Prepričan sem, da bi se ljudje hitro vrnili v dvorano, če bi se zamenjala uprava. Vsi vidimo, kako nas vse skupaj prenašajo naokoli! Sekelj je kupil neke 'prehlajence', zato ni čudno, da nič ne uspe. Niti ob koncu sezone v EBEL niso uspeli pripeljati nikogar, da bi s tem vsaj pokazali željo po napredovanju v končnico. Uprava ima očitno raje tole žalost. Ne morem reči drugega, kot da se delajo norca iz navijačev,« je razočarano razlagal Tilen Platovšek. Prepričan je, da bi moral Sekelj prvi oditi iz kluba že zaradi higienskega statusa, saj je »on pripeljal Olimpijo v tako slabo stanje, saj je alfa in omega vsega skupaj že dvajset let«. In kdo bi ga lahko nasledil? »Po Tivoliju krožijo govorice, da brez Seklja ni Olimpije, a tega ne moremo vedeti. Verjamem, da na tem svetu še obstaja kakšen človek, ki bi lahko vodil klub. Zdaj Olimpijo vsi povezujejo samo s Sekljem. Tudi tisti, ki o hokeju ne vedo prav dosti, bolj poznajo Seklja kot Olimpijo, kar je žalostno,« je odgovoril.