Raziskava, ki je nastala v sodelovanju Univerze v Indiani in Inštituta Karolinska iz Švedske, je ugotovila, da je naraščajoča starost očetov povezana z genetskimi mutacijami pri spermatogenezi in s tem tudi z večjim tveganjem za pojavnost določenih psihiatričnih obolenj pri otrocih. Raziskava je med najbolj obširnimi in najboljšimi študijami na tem področju, po besedah vodje službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana prim. Mojce Brecelj Kobe pa je »izredno kredibilna, ker je bila izvedena na zelo veliki populaciji, in potrjuje genetsko osnovo določenih obolenj, za katera je sicer vedno več dokazov, da izvirajo iz genetike«.
Raziskovalci so pod drobnogled vzeli 2,6 milijona ljudi. Primerjali so otroke, ki imajo petinštirideset let stare očete, in otroke, katerih očetje so stari štiriindvajset let. Ocenjevali so tveganje za bolehnost otrok v povezavi z višjo starostjo očetov, pri čemer so uporabljali različne eksperimentalne vzorce, vključno s primerjavo bratov, sester in bratrancev, ki so bili izpostavljeni različni vzgoji.
Glavna ugotovitev obširne raziskave je večja možnost psihiatrične in učne morbidnosti pri otrocih, ki imajo starejše očete.
Večja možnost za avtizem, bipolarno motnjo, samomorilska nagnjenja
Vodja službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana prim. Mojca Brecelj Kobe pravi, da so raziskovalci dokazali, da je naraščajoča starost očetov povezana z genetskimi mutacijami in tudi z večjim tveganjem za pojavnost določenih psihiatričnih obolenj pri otrocih. Raziskovali so pojavnost avtizma, psihoz, hiperkinetične in bipolarne motnje. Iz rezultatov študije je razvidno, da je bila pri otrocih s starejšimi očeti pojavnost avtizma več kot trikrat večja, dvakrat večja pojavnost psihoz, trinajstkrat večja pojavnost hiperaktivnosti, pri otrocih s starejšimi očeti so opazili petindvajsetkrat več bipolarnih motenj in več kot dvakrat več pojavnosti samomorilskega vedenja. Poleg tovrstnih bolehnosti otrok so izpostavili tudi pozitivno korelacijo med višjo starostjo očetov in otrokovimi slabšimi ocenami v šoli, nižjo izobrazbo in večjo nagnjenostjo k uživanju prepovedanih substanc. Prim. Mojca Brecelj Kobe po drugi strani poudarja, da je raziskava pokazala tudi manjšo obolevnost za nekatera druga stanja.
Kljub na prvi pogled skrb zbujajočim številkam se je po pisanju BBC treba zavedati, da je tveganje za bolehnost otroka v povezavi z očetovo starostjo vseeno dokaj majhna. Čeprav je tveganje za redko obolenje podvojeno, je še vedno zelo neverjetno, da bo prizadelo otroka. Avtorji raziskave pa opozarjajo, da bo toliko več težav, kolikor več ljudi se bo odločalo za poznejše starševstvo. Kljub temu je dr. James MacCabe z Inštituta za psihiatrijo King's College London za BBC dejal, da »se moški nikakor ne bi smeli odločati o tem, kdaj bodo imeli otroka, na podlagi neke študije«.
Spermiji se tvorijo vse življenje moškega. Prav tako kot se z leti stara moški, se z njim stara tudi mehanizem, ki skrbi za proizvajanje spermijev. S starostjo tega pa se povečuje tudi število napak v proizvodnji sperme. Starejša sperma ima tako več mutacij, ki so lahko tiste, ki nadalje povzročajo različna obolenja pri otrocih.
Prednosti poznejšega očetovstva lahko pretehtajo tveganja
Dr. James MacCabe je za BBC dejal, da so moški, ki se pozneje odločijo za starševstvo, bolj dovzetni za vzpostavitev stabilnejšega odnosa z otrokom, večja pa je tudi možnost, da ima starejši moški večji dohodek, s tem pa lahko otroku omogoči lagodnejše življenje.
Prim. Mojca Brecelj Kobe pravi, da v Sloveniji takih raziskav še nimamo. Predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo v UKC Ljubljana prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal pojasnjuje, da so se pri nas bolj ukvarjali z raziskovanjem poteka nosečnosti pri postopkih zunajtelesne oploditve, kjer na zelo majhnem, nereprezentativnem vzorcu niso dokazali slabše stopnje nosečnosti pri starejših moških, če so imeli mlade partnerice.
