Mlada Američanka je v plavalnem svetu pravi fenomen, saj se denarnim nagradam in različnim sponzorskim prilivom, ki bi se jih s številnimi kolajnami in svetovnimi rekordi nabralo veliko, še vedno odreka zaradi statusa amaterke na fakulteti Berkeley (tam je štiri leta uspešno nastopal tudi Damir Dugonjić). Franklinova je v letu 2012 z odločitvijo, da plava v študentskem prvenstvu NCAA, zagotovo izgubila vsaj nekaj sto tisoč ameriških zelencev. Po besedah Erica Fernandeza, ki deluje v marketinškem oddelku podjetja MediaLink, je ta vsota še precej višja: »Samo pogled na trg obetavnih mladih plavalcev, kakršna je Missy, da slutiti, da bi samo v tem olimpijskem ciklusu lahko s sponzorskimi pogodbami zaslužila do 10 milijonov dolarjev. Pri tej napovedi sem zelo konservativen.«

Na počitnicah v dvigalu z legendo

Izjemne vsote, za katere je bila prikrajšana, in skušnjave, v katere ni bila primorana nikoli ugrizniti, je zamenjala za brezmadežen šport. Tisto golo obliko te priljubljene aktivnosti, ki se izkazuje s kakovostnimi treningi in z naravnost jekleno voljo. Prav to je mladi Američanki prineslo številne svetovne rekorde, da o kolajnah s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger sploh ne govorimo. V luči osvojene nagrade naj zapišemo le to, da je kot najstnica na lanskem svetovnem prvenstvu v Barceloni kot prva predstavnica nežnejšega spola osvojila šest zlatih odličij. Če dodamo še štiri najžlahtnejše kovine z olimpijskih iger v Londonu pred dvema letoma, bi ji pravzaprav privoščili le še nekaj finančne stabilnosti. Toda temu se je odrekla, tudi za dobro umirjenosti.

Plavalka kalifornijskih zlatih medvedov pa zunaj bazenov slovi tudi po izjemni sproščenosti, s katero vedno »okuži« ljudi, zbrane v istih sobanah. S tem dokazuje, da vrhunski šport ni samo stvar manevriranja pritiskov in stresa, temveč zdrav boj za stotinke, ki so v plavanju dobesedno zlata vredne. S primerljivimi dosežki se lahko pohvali legendarni Mark Spitz, dobitnik sedmih zlatih odličij z iger v Münchnu leta 1972. Slednjega je Franklinova srečala v dvigalu enega od nebotičnikov v malezijski prestolnici in snidenje označila kot enega največjih trenutkov v njenem življenju. Ni kaj, skromna v besedah in hvaležna, da lahko vsaj za hip spregovori z eno največjih legend plavalnega športa. Tudi ob izjavah po podelitvi in z nagrado v rokah je novinarje presenetila s svojim najstniškim pridihom. »Tako sem vesela, da sem lahko v Kuala Lumpurju. Na fakulteti imamo ravno počitnice, tako da zaradi te podelitve ne zamujam predavanj,« je ob značilnem širokem nasmehu strnila prve misli o dogodku.

Mati hitrejša, konkurentke (še) ne

Američani že nekaj časa vedo, da imajo v svojih vrstah pravi dragulj svetovnega plavanja. Tako kot pred tem z Natalie Coughlin, Rebecco Soni in Amando Beard se jim ni treba bati za nadaljnje doseganje najvidnejših rezultatov. V prvi vrsti bo zanje na naslednjih olimpijskih igrah 2016 odgovorna prav Franklinova, ki bo v Riu štela komaj 21 let. Vmes jo čaka še mnogo velikih tekmovanj, na katerih bo želela oplemenititi že tako bogat zbir kolajn. Pri tem ji pomagajo vera v boga, talent in sproščenost. Z vsem tem želi kljub mladosti biti vzor nadobudnim športnikom, ki šele stopajo v večje arene in stadione. Priznava sicer, da je bila v zgodnjem otroštvu celo preveč igriva in da je s plavanjem, seveda nehote kot skoraj vsak otrok, staršem povzročala nemalo sivih las: »Ko sem bila stara tri leta, sem že plavala pod vodo in mamo na Havajih prestrašila na smrt, ko sem zasledovala prelepo ribo v bolj odprto morje. Posledično so me imeli kasneje v vodi bolj na očeh.« Materi je radovedno Missy v Mauiju uspelo ujeti. Petnajst let kasneje pa so na potezi njene konkurentke, ki imajo čas do poletja 2016, da jo ujamejo, prehitijo in preprečijo nov številen izplen odličij na plavalnem Olimpu.