Med prebivalci ZDA, starimi od 50 do 75 let, so pri brezposelnih zaznali 50 odstotkov višje tveganje za zaplete s srcem in ožiljem ter 35 odstotkov višji delež bolnikov s srčnim infarktom v primerjavi z njihovimi zaposlenimi kolegi in vrstniki s podobnimi, primerljivimi dejavniki tveganja. V reviji Archives of Internal Medicine so poročali, da se tveganje za srčni infarkt in z njim povezane zaplete z vsakim nadaljnjim obdobjem brezposelnosti znatno poveča. Pričujoča raziskava sicer ni prva tovrstna raziskava, ki se je lotila pomena in vloge oziroma vpliva zaposlitve in brezposelnosti na bolezni in motnje srca in ožilja, a je prva dolgotrajnejša, saj je trajala dobrih 20 let. Raziskovalci so tako lahko natančno spremljali 13.000 odraslih v srednjih in starejših letih, ki so enkrat ali večkrat ostali brez zaposlitve. Zlasti večkratna, ponavljajoča se brezposelnost ima dolgoročni negativni učinek na srce in ožilje, so sklenili.

Posledice se kopičijo

Američani poudarjajo, da se posledice izgube zaposlitve akumulirajo v telesu, tveganje za srčni napad pa se z vsako nadaljnjo izgubo službe poveča. Večkrat kot je oseba v svojem življenju izgubila službo, večje so bile njene možnosti, da bo doživela srčni napad. Razlika med osebo, ki nikoli ni izgubila službe, in tisto, ki je bila več kot štirikrat brezposelna, je bila tako očitna kot med kadilcem in nekadilcem ter sladkornim bolnikom in zdravim posameznikom.

Zanemari zdravje, varčuje pri sebi...

Človek ob izgubi službe izgubi tudi zdravstveno zavarovanje, zato lahko zanemari svoje zdravje ali pa mu določene bolezni odkrijejo prepozno. Zaradi nižjih prihodkov ljudje začnejo varčevati tudi pri prehrani in raznih konjičkih (morda tudi takšnih, ki vključujejo fizično aktivnost). Ljudje, ki izgubijo službo, se počutijo manjvredne in celo osamljene. Čutijo se ponižane, odrinjene in izključene. Takšni občutki pa pogosto vodijo v različne odvisnosti (kajenje, alkoholizem…) in tvegano vedenje. Brezposelnost je lahko povezana tudi z izgubo nematerialnih ugodnosti, ki jih prinašata zaposlitev in služba, kot so socialni status, samospoštovanje, fizična in duševna aktivnost ter uporaba lastnih spretnosti in sposobnosti. man