»Na tekmo grem le zato, da dosežem dober rezultat. Denar pride kot nagrada za dobro delo v minulih letih,« je v zvezi z zaslužkom s tekem navrgel skakalec Peter Prevc. Tema je zimzeleno aktualna. Za primerjavo: Tina Maze je denimo po zaslužku z nagradami s tekem svetovnega pokala prehitela Petra Prevca. Vseh enajst slovenskih skakalcev je skupaj v rekordni sezoni zaslužilo skoraj 300.000 evrov (298.921), s čimer so z majhno razliko prehiteli največjega zaslužkarja zime, alpskega smučarja Marcela Hirscherja.
»Ah, denar. Denar pride in poide, športni dosežki pa ostanejo,« je glede denarnih nagrad pred časom pripomnila smučarska tekačica Vesna Fabjan. Ob koncu zime, ko primerjamo zimsko bero športnikov na snegu, je tema znova aktualna. Denar je najbolj univerzalna merska enota, bolj kot točke in uvrstitve, ter na neki način kot nalašč za primerjavo. Za nekatere je tema občutljiva. Domišljija oziroma zavist ne pozna meja. Po drugi strani je prav denar vseljudsko merilo uspešnosti. Lestvica največjih zaslužkarjev, domačih in tujih, z uradnih tekem svetovnega pokala kaže razmerja med panogami. Primerjali smo zaslužke v tradicionalnih panogah – alpskem smučanju, skokih, nordijski kombinaciji, tekih in biatlonu, ki so javno objavljeni in preračunljivi glede na uspehe. Mednarodna smučarska zveza (FIS) in Mednarodna biatlonska zveza (IBU) krojita zaslužek s pravilniki o nagradnem skladu na tekmah in posebnih bonusih. Pri zaslužkih zime niso všteti prihodki iz drugih virov. Objavljeni so samo bruto zneski brez odbitka davka in dohodnine. Vsote, kot jih navaja FIS, smo iz uradne valute švicarskih frankov pretvorili v evre (menjalni tečaj 23. marca: 0,82). Evri so uradna biatlonska valuta.
Največji zaslužkar zime je z 283.914 evri alpski smučar Marcel Hirscher. Vrstnico z avstrijskih strmin Anno Fenninger je presegel za okoli petnajst tisočakov. Ob teh vsotah se velja še enkrat spomniti lanske rekordne bere Tine Maze, ki bo s 578.093 evri po sedanjem menjalnem tečaju verjetno ostala še nekaj časa rekorderka zim. Kar pet alpskih smučarjev (Hirscher, Ligety, Pinturault, Neureuther in Svindal) in štiri smučarke (Fenninger, Gut, Shiffrin, Hoefl-Riesch) so presegli mejo 200.000 evrov. Prvega iz drugih panog, smučarskega tekača Martina Johnsruda Sundbyja (196.088), je prehitela še Tina Weirather. Tik za njimi je tudi najboljša tekačica Therese Johaug (187.264). Le trojica iz alpske karavane s Tino Maze (127.864) vred je potem še presegla znamko 100.000 evrov. Najuspešnejšega skakalca zime Poljaka Kamila Stocha (121.080) sta prehitela tudi oba najboljša biatlonca, Martin Fourcade (179.575) in Kaisa Makarainen (135.800).
Z izjemo Marit Bjoergen (166.900) so zaslužki drugih tekačev izrazito povprečni, denimo drugega tekača zime Rusa Alexa Legkova (65.980). Več je zaslužil tudi najboljši kombinatorec Eric Frenzel (70.144). Kar 24 alpskih smučarjev, 19 smučark ter 21 skakalcev – od tega štirje Slovenci – je denimo zaslužilo več od najboljšega tekaškega sprinterja zime Ole Vigna Hattestada (33.245). Presegla sta ga tudi najboljši slovenski biatlonec Jakov Fak (35.000) in Sara Takanaši. Japonska skakalka je primer največjega razkoraka med uspehi in zaslužkom. S 16 zmagami na 19 tekmah ji je to prineslo zgolj 48.514 evrov. Razlog seveda tiči v sistemu nagrajevanja. Zmaga v ženskih skokih je ocenjena le na 3000 švicarskih frankov (manj kot 2500 evrov), moška skakalna na 10 švicarskih tisočakov, tekaška na 15 tisočakov, z izjemo Tour de Ski, ki navrže 90.000 švicarjev. Tudi zaradi tega sta Johaugova in Sundby tako visoko. Biatlonska zveza zmago ovrednoti na 12.000 evrov.
Ko gre za zaslužkarje zime, so to v slovenskem primeru nesporno smučarski skakalci. Med 31 zimskimi športniki jih večina prihaja s skakalnice. Kar 11 slovenskih skakalcev je med 81 nagrajenimi skakalci. Ob njih ob Maji Vtič (12.953) kot »najbogatejši« še pet skakalk, ki so vse zaslužile več kot najboljši od treh kombinatorcev Marjan Jelenko (2323 evrov). Na seznamu so še dve alpski smučarki, dve biatlonki in dva biatlonca, trije smučarji in dve tekačici. Smučarji Rok Perko, Žan Kranjec in Andrej Šporn ter kombinatorca Mitja Oranič in Gašper Berlot so prejeli simbolične zneske v višini enomesečnega slovenskega zajamčenega dohodka ali celo manj. Povsod se pojavi še kakšna posebnost, ko bi lahko bil v nagradno kvoto vključen še kdo, denimo Janez Marič med biatlonci. Za deveto mesto v skupnem seštevku pokala narodov bodo biatlonci prejeli od IBU še 4000 evrov, a nagradni ključ, kako bodo znesek razdelili, če sploh, ni znan.
Prevlada slovenskih skakalcev, ki so zaslužili skupno 298.921 evrov, skupaj s skakalkami pa dosegajo že skoraj višino proračuna celotne tekaške reprezentance, ni naključna. Pravilnik FIS je izrazito naklonjen širši populaciji skakalcev. Deloma tudi kombinatorcem. Tako je tudi 30. skakalec na posamični skakalni tekmi prejel 82 evrov, uvrstitev med dvajseterico je vredna že več kot tisočaka. Vse gre po sistemu, da je ena točka svetovnega pokala vredna 100 švicarskih frankov. Temu sistemu FIS delno sledi tudi v nordijski kombinaciji in dvajseto mesto so ovrednotili na 290 evrov. Tudi petnajsta skakalka na tekmi kot zadnjenagrajena prejme 400 evrov.
V tekih in biatlonu nagradijo le najboljšo deseterico. Deseti na posamični tekmi v smučarskih tekih prejme 200 evrov in nekaj drobiža (250 frankov), deseti v biatlonu pa 700 evrov. Na tekaškem Tour de Ski, ki je pojem bogatih tekmovanj, namreč v etapah nagradijo le najboljšo trojico, vendar zelo bogato najhitrejše. Tako je bilo nagrajenih le 59 tekačic. Med temi ni Alenke Čebašek (sedma na etapi Tour de Ski), Barbare Jezeršek in Nike Razinger, čeprav bi po skakalnem sistemu »stotak za točko« prejele od sedem do tri tisočake v evrih.
Zanimivo, da denarni sklad odraža podobno vrednost kot točke, ki so merilo za lestvice. Peter Prevc je tretji skakalec po zaslužku, Tina Maze šesta alpska smučarka, Maja Vtič sedma skakalka, Jakov Fak deseti biatlonec. Katja Požun, Robert Kranjec, Jernej Damjan in Jurij Tepeš so na robu skakalne deseterice, kot tudi tekačici Katja Višnar (10.684 evrov) in Vesna Fabjan (8218 evrov), ki sta 16. in 18. na tekaški zaslužkarski lestvici. Kombinatorec Marjan Jelenko je dvajseti med svojimi. Da ima sistem nagrajevanja veliko širši pomen in se lahko še kako odraža tudi z dosežki v posamezni panogi, se lepo odraža v razmišljanju Petra Prevca: »Na tekme ne hodim z načrtom o zaslužku. Tega sem se naučil od sotekmovalcev, ki pomnijo stare čase. Jurij Tepeš je na primer moral prositi starše za denar, da je lahko kupil gorivo za vožnjo na trening. Na tekmi je imel v glavi, da mora skočiti daleč, da bo zaslužil. Takšne tekme se mu niso izšle.«
