Moč termalne vode v dolino privablja obiskovalce že od 16. stoletja, in sicer odkar je ljubljanski škof Tomaž Hren odkril blagodejne učinke tople vode. Toplice, znane kot Florjanove, so leta 1838 odprli za javnost. Med vojnama se je razvila bolnišnična dejavnost, saj so ugotovili, da je na tem področju zelo ugodna klima. Smrekovi gozdovi so bili klimatska zdraviliška zasnova v času, ko je bil penicilin še redka dobrina in so tuberkulozo zdravili s sončnimi kopelmi.
Danes se lahko pohvalijo s sodobnim zdraviliško-turističnim kompleksom v osrčju narave. Ponosni so na dvig hotelskih in apartmajskih kapacitet, saj skupaj ponujajo kar 500 postelj. Terme Topolšica so edine z vodnim parkom Zora in velneškim centrom na Štajerskem, Koroškem, v Savinjski in Šaleški dolini ter sploh edine z bazeni v nadstropjih. Njihova posebnost je zasebni velnes, saj sledijo trendu, da se gosti želijo sproščati v zasebnih prostorih. »Mnogo ljudi srečujemo, tudi menedžerje, ki ne smejo v savne, pa bi radi šli. Iz potreb smo ustvarili Medico wellness, ki je namenjen tistim, ki jim je obisk savn preveč naporen in ne prenesejo visokih temperatur, recimo bolniki s krvno-žilnimi in venskimi obolenji. Pri tem smo edini v Sloveniji,« še doda Davorin Aram. V slovenskem prostoru tudi sekajo tabuje glede invalidov, saj imajo posebne velneške programe tudi za njih. Se pa prav pri njih nahaja tudi največji Center obnovitvene rehabilitacije za multiplo sklerozo.
V prijetnem zelenem okolju in na območju z ugodno klimo imajo Terme Topolšica največ slovenskih gostov, in sicer kar 60 odstotkov. Ostalih 40 odstotkov predstavljajo gostje iz tujine, med njimi največ Avstrijci, Nemci, Italijani in Nizozemci.
