Kot so v ZDSU zapisali v obrazložitvi nagrade, je Car v zavest slovenske gledališke javnosti zapisan predvsem kot igralec, ki zna neverjetno dobro oblikovati komične vloge, kar je dokazal v štiri desetletja in pol dolgi igralski poti.

Večina njegovih vlog se je že od začetka gibala po robu smešnega, tragičnega in absurdnega. Bil je Gospod v Giraudouxjevi Za Lukrecijo, Nikolaj v Anouilhovi Adeli ali Marjetici, Novinar v Arrabalovi Guernici, Zlodej v Cankarjevem Pohujšanju in Violinist v Mrožkovi Klavnici. Za vlogi Brezdomca v Čufarjevih Ščurkih in Don Juana v Grabbejevem Don Juanu in Faustu je leta 1980 dobil nagrado Prešernovega sklada in s tem uspešno okronal svoje delo v Drami SNG Maribor.

Smešen celo v tragedijah

Tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem, kamor se je preselil iz Maribora in kjer je ostal 28 let, vse do upokojitve, je negoval in razvijal svoj dar za komično. Celo v tragedijah je bil pogosto zaseden v komičnih vlogah. Bil je tudi Žužek v Linhartovem Matičku, Kleant v Molierovem Tartuffu, Škodlarič v Zupančičevem Golem pianistu. Za vlogo Zlatka Lasbacherja v Partljičevi komediji Štajerc v Ljubljani si je prislužil naziv žlahtnega komedijanta na celjskih Dnevih komedije.

Prepričljiv pa je bil tudi v resnejših vlogah, kot Thomas Putnam v Millerjevem Lovu na čarovnice, Charley v njegovi Smrti trgovskega potnika in Alfieri v Pogledu z mostu in stari Ekdal v Ibsnovi Divji rački. Oblikoval je tudi vloge v tekstih slovenskih sodobnih avtorjev.

Njeno delo pušča pečat

Pavlinovo bodo medtem nagradili za dolgoletno ustvarjalno in inovativno delo na področju gledališke maske, s katerimi je sooblikovala številne predstave Slovenskega mladinskega gledališča. Njeno delo pri predstavah po prepričanju združenja pušča pečat. Na platno, ki je v tem primeru igralčev obraz, prenaša svoje razumevanje predstave. Med temi v ZDUS omenjajo Šeherezado, Alico v čudežni deželi ali predstavo Silence silence silence.

V neštetih predstavah se vidi razpon, ki ga Pavlinova pri svojem delu obvlada: od subtilnih, komaj opaznih sprememb do radikalnih posegov, od realistične, skoraj filmske maske do fantastičnih kreacij v predstavah za otroke in odrasle. Smisel za likovnost, posluh za sozvočje predstave, občutek za igralca, razumevanje predlog in konceptov, drznost in inovativnost, poglobljeno profesionalno znanje in izpiljena tehnika jo zagotovo uvrščajo med nepogrešljive ustvarjalce slovenskega gledališča, so prepričani v ZDUS.

Poleg omenjenih priznanj za življenjsko delo bodo podelili še bršljanov venec, priznanje ZDUS za umetniške dosežke za leto 2013, ki ga bo prejela Vasilija Fišer za oblikovanje scenografij in kostumografij v operi Tomaža Sveteta Granatno jabolko režiserke Yulie Roschina, ki je nastala v izvedbi SNG Opera in balet Maribor, in v predstavi Kraja Erica Chapella v režiji Jaše Jamnika in v izvedbi SNG Nova Gorica.

Igralki Nina Ivanišin in Mateja Pucko pa bosta nagrajeni s priznanji ZDUS za umetniške dosežke v letu 2013.

jvo/jes