Raziskava kaže, da je vsak trideseti delavec od svojega delodajalca plačilo delno prejel v gotovini, na roko. 60 odstotkov vprašanih jih kot glavni razlog za nakup neprijavljenega blaga ali storitev navaja nižje cene, 22 odstotkov pa usluge prijateljem. Polovica vprašanih med glavne razloge za delo na črno navaja obojestransko korist, sledijo težave pri iskanju redne zaposlitve, previsoki davki in pomanjkanje drugih prihodkov.
Evropejci za neprijavljeno blago ali storitve na leto povprečno zapravijo 200 evrov, povprečni letni zaslužek tistih, ki opravljajo delo na črno, pa znaša 300 evrov. Največ povpraševanja je po domačih popravilih in prenovah, popravilih avtomobilov, čiščenju na domu in hrani.
Raziskava sicer kaže, da je poslabšanje razmer na trgu dela od leta 2007 povzročilo porast zasebne ponudbe dela na črno. Prav tako je zaznati večjo sprejemljivost plačevanja na roko. Med ukrepi držav članic za boj proti delu na črno, ki so se izkazali za uspešne, velja izpostaviti neposredne davčne spodbude ali kupone za storitve, ukrepe za spodbujanje davčne morale ter ukrepe za lažje odkrivanje in strožje sankcije.
