Založba Aristej je predstavila dve novi deli s področja gledališča, in sicer zbirko razprav z naslovom Performativne pisave avtorja Blaža Lukana in otroški dramski besedili Mali potepuh in Mojca Pokrajculja znanega lutkarskega tandema Jelene Sitar in Igorja Cvetka.

V teoretsko obarvani knjigi Performativne pisave: razprave o performansu in gledališču se je dramaturg, gledališki kritik, pesnik in docent za dramaturgijo na AGRFT Blaž Lukan od pisanja o klasičnem gledališču in dramatiki preselil k obravnavi performansa. »Ko so začeli nastajati prvi teksti iz te knjige, sem ravno zašel iz časopisa na fakulteto, zaradi česar me je ta snov začela zanimati še s tega novega stališča. Takrat sem na podlagi vabil ali po naročilu spisal lepo število razprav oziroma člankov na temo performansa in kasneje so se ti članki sestavili v celoto,« pojasnjuje avtor knjige. V knjigi so objavljena besedila, ki jih je Lukan spisal v zadnjih šestih letih, v njih pa se sooča s problemom definicije oziroma opisa performansa, z razlikovanjem med »starim« in »novim« performansom, razmišlja o vlogi gledalca v tej dinamični, propulzivni formi ter se dotakne nekaterih odmevnih primerov performansa, med drugimi Projekta Janez Janša. Knjigo razdeli v dva dela, teoretičnega, ki se imenuje Mere, in praktičnega, ki je poimenovan Primeri. »Knjiga je dvodelna v dveh pogledih, poleg ločitve na splošni oziroma teoretični ter empirični oziroma praktični del se deli tudi na tematiziranje performansa in pisanje o gledališču. Jaz se tega niti ne trudim ločevati, rajši iščem, kar je skupnega obema,« dodaja Lukan.

Medtem pa Jelena Sitar in Igor Cvetko s knjižico, v kateri predstavljata lutkovno igro Mali potepuh in lutkovni muzikal Mojca Pokrajculja, bogatita mladinsko dramaturgijo v Sloveniji. Dramatizacijo in spremno besedo za igrico Mali potepuh je dramaturginja, lutkovna režiserka, pedagoginja in publicistka Jelena Sitar spisala po motivih priljubljene Mozartove pesmice in po slovenskem prevodu Jožeta Humra, Mojco Pokrajculjo pa po znani ljudski pripovedki. Ilustracije knjižice in mali muzikal o Mojci Pokrajculji pa je ustvaril etnomuzikolog, ilustrator, glasbenik in lutkar Igor Cvetko. Po besedah Sitarjeve sta besedila in ilustracije pripravila tako, da so namenjeni otrokom v vrtcih ali osnovnih šolah, pesmice v verzih pa lahko pojejo tudi predšolski otroci. Ob ustvarjanju sta poskušala vsakomur, ki bi zgodbi uprizarjal po knjižici, pustiti odprte možnosti interpretiranja besedila: »Želiva, da se bo najino besedilo bralo kot izziv pri uprizarjanju zgodb in ne kot pravilo, po katerem mora to nastajati.« Dramskim besedilom sta avtorja dodala tudi notne zapise ter predloge za lutkovno uprizarjanje in izdelavo lutk.