Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje, ki se od tovarne Kolinska vzdolž Šmartinske ceste razteza do Središke ulice, dovoljuje gradnjo kar 554 novih stanovanj. Podrobni prostorski načrt je del širšega Partnerstva Šmartinska, katerega cilj je postopoma preobraziti 228 hektarjev veliko degradirano območje med Šmartinsko cesto, železnico in nakupovalnim središčem BTC. Zaradi velikega števila načrtovanih stanovanj, dopolnjeni osnutek od vlagatelja zahteva tudi gradnjo vrtca s štirimi oddelki, ki ga mora zgraditi pred ali sočasno z izgradnjo najmanj 200 stanovanj.

Lastništvo parcel na območju predlaganega prostorskega načrta je deljeno med Drogo Kolinsko in družbo MNP nepremičninski projekti, ki je lastnica večjega dela zemljišč. Na parcelah MNP dokument, ki ga bodo na aprilski seji obravnavali ljubljanski mestni svetniki, dovoljuje gradnjo 482 stanovanj, preostalih 72 stanovanj pa je predvidenih na območju tovarne Kolinska.

Kristalni palači »grozi« 110-metrska stolpnica

Iz dopolnjenega osnutka v oči najbolj bodeta stolpnici, pri čemer osnutek za prvo predvideva 35, za drugo pa 30 etaž. Višja stolpnica bi lahko bila visoka kar 110 metrov. Če bodo svetniki potrdili osnutek in pozneje še predlog prostorskega načrta, bo velikanka Kristalni palači z njenimi 89 metri vzela naziv najvišje stavbe v Ljubljani.

Na danes degradiranem območju dopolnjeni osnutek poleg stanovanj predvideva tudi poslovne, zdravstvene, trgovske in izobraževalne stavbe ter muzej, ki mu vlagatelj lahko nameni največ 3400 kvadratnih metrov. Dopolnjeni osnutek zahteva, da je v bližini muzeja še umetniški park s skulpturami, ki je del večjega parka znotraj kareja na nekdanjem zemljišču Gradisa IPGI. V parku, ki bo prepreden s pešpotmi, so načrtovana še otroška igrala in površine za urbane športe. Večina parkirnih mest je predvidena v največ štirih podzemnih etažah, kaže dopolnjeni osnutek.

Občinski podrobni prostorski načrt vključuje tudi območje tovarne Kolinska, ki je zaščitena kot kulturni spomenik, saj gre za tovarniške objekte, ki so bili zgrajeni med letoma 1909 in 1910 v secesijskem slogu, načrtoval pa jih je češki arhitekt Čenek Kriček. Osnutek na treh objektih Kolinske dovoljuje le vzdrževalna dela, rekonstrukcije v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih in ureditev podstrešja, za posege na njih pa bo vlagatelj moral pridobiti kulturnovarstveno soglasje.

MNP posredno obvladuje poslovnež Igor Lah

Družba MNP, ki je bila pobudnica priprave prostorskega načrta, je sicer v lasti družbe Ceeref Portin, katere lastnik je ciprska družba Ampelus Holding. Ampelus pa obvladuje eden najbogatejših Slovencev Igor Lah. Ceeref ima poleg preobrazbe območja ob Šmartinski cesti v načrtu še druge nepremičninske projekte, denimo gradnjo stanovanjskih sosesk na Brdu v Ljubljani, na Belem Križu pri Piranu, na Drenovem Griču pri Vrhniki, na Trubarjevem trgu v Grosupljem in Zaborštu pri Domžalah, ambicije pa ima graditi tudi na Hvaru in v Istri.