Drugo mesto Teje Gregorin in tretje Jakova Faka na zadnji tekmi svetovnega pokala na legendarnem Holmenkollnu je veličasten zaključek sezone. Dosežek ima še bolj prestižno vrednost, saj tekma s skupinskem startom trideseterice najboljših velja za elitni masters sezone. Doslej še ni bilo tako imenitnega dneva v slovenskem biatlonu, vsaj na tekmah svetovnega pokala ne.
»Sezono sem končala na najboljši način,« je Teja Gregorin pospremila drugo mesto trideseterice najboljših biatlonk, kar je celo najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu sploh in najlepša pika na i v »bronasti« olimpijski sezoni. Še več, 33-letna Ihanka je bila zelo blizu tudi prvi zmagi, edino, kar še manjka v njeni zbirki lovorik. Slovaško Rusinjo Anastazijo Kuzmino, zlato v Sočiju, je v zadnjem kilometru že imela na merku tik pred sabo, a ji je ubežala za štiri sekunde.
Gregorinova se je odlično osredotočila na streljanje, ključni del tekme, in s statistiko 18 zadetih tarč od 20 v zadnji, peti krog stekla v skupini šestih biatlonk, ki jo je ločilo le pet sekund. (Andreja Mali je obupala že po prvem streljanju in končala zadnja, 30.) »Tedaj sem si rekla, še tole izbojuj in sezone bo konec,« je razkrila srkanje inspiracije za njen že znameniti tekaški »turbo« zaključek. To niti ni bilo težko, saj je bila zraven trikratna olimpijska zmagovalka Darja Domračeva, najboljša tekačica v biatlonski karavani. Spoštovanje je bilo odveč. Belorusinjo je poleg Gregorinove prehitela tudi Francozinja Marie Dorin Habert, čeprav je že v tretjem mesecu nosečnosti.
Gregorinovo je potek tekme presenetil. »Kar nisem se mogla načuditi, ko sem se na zadnjem daljšem spustu ozrla, pa ni bilo Domračeve, Dorinove, Zajceve več za menoj in sem lahko do cilja pritekla brez pritiska,« se je čudila Gregorinova. Ni mogoče prezreti njene zadržanosti. Če ne bi iz spoštovanja in bojazni čakala Domračeve, bi napadla prej, verjetno ujela Kuzmino in na njenem najljubšem prizorišču pred okoli 10.000 gledalci bi se ji osebno priklonil tudi norveški kralj Harald, kar pritiče kot posebna čast zmagovalcem. Za nameček je bila četrta uvrstitev na zmagovalni oder tudi natančno 50 uvrstitev med deseterico svetovnega pokala in 190 med trideseterico.
Za zgodovinski dvojček je potem poskrbel Jakov Fak. Z izredno preudarno tekaško strategijo se v smučini ni zaganjal za velikim zmagovalcem sezone Martinom Fourcadom in Avstrijcem Dominikom Landertingerjem. S tem je prihranil nekaj moči in v peteroboju zasledovalcev (Bjoerndalen, Rastorgujevs, Desthieux, Garaničev) z njimi opravil z izjemnim pospeškom prav v istem delu kot prej Gregorinova. »Takoj po zadnjem odhodu s strelišča sem zlomil konico palice in k sreči so mi jo spremljevalci ob progi zamenjali in do tretjega mesta sem imel le okoli deset sekund zaostanka. Zaradi gneče sem za napad izkoristil dolg spust v areno in zadnji vzpon, saj sem računal, da jih lahko premagam,« je akcijo čez slovenski klanec in ovinek, kjer sta v boju za bron na nordijskem svetovnem prvenstvu 2011 obračunali Petra Majdič in Vesna Fabjan in bi zaradi tega za biatlonsko SP 2016 zaslužil ime »slovenska vzpetina«.
»Veliko sem vložil in je zato zadoščenje ob tretjem mestu še toliko slajše,« je pripomnil, potem ko je na sobotni zasledovalni tekmi osvojil (le) osmo mesto. Kot zmagovalec sprinta v četrtek je začel kot prvi v vlogi lovske trofeje, a na tretjem strelskem postanku s tremi zgrešenimi tarčami zapravil vse, tudi nove stopničke. Nove stopničke na Holmenkollnu so pravšnji motiv, da se v letu 2015, tudi zaradi Fourcadove napovedi poskusov v smučarskem teku, lahko še bolj odločno loti projekta – veliki globus. »To je bil lep zaključek zame. Veselo smo končali to sezono in še z večjim veseljem začeli pripravljati na naslednjo. Edina želja in cilj je, da ostanem zdrav.«
Spektakularnemu zaključku sta dramatični vrhunec dodali Kaisa Makarainen in Tora Berger, ki sta odločali o velikem globusu. Norvežanka, druga na sobotni zasledovalni tekmi, je imela pred startom pet točk prednosti. »Najbolj bedne so bile tri zgrešene tarče stoje,« je v solzah po izgubljenem dvoboju za vsega štiri točke obžalovala Tora Berger (14. mesto) ter po 28 zmagah, desetih zlatih kolajnah na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah, dala slovo biatlonu in bo odslej le gospodinjila možu. Kaisi Makarainen se je smejalo do ušes, potem ko je zmagoviti pohod začela šele na Pokljuki.
