Nekaj gledalcev manj je bilo zaradi slabega vremena ob koncu tedna, a dejstvo je, da slovenske ljubitelje smučarskih skokov zanimajo le še poleti do rekordnih daljav. Če je imela stara velikanka kljub obilici improvizacije v njeni okolici dušo, ob kateri so se obiskovalci počutili zelo domače, so novi objekti sicer moderni, vendar delujejo zelo sterilno in brezosebno. Gledalci letošnje prireditve očitno niso dojeli kot največji slovenski športni praznik. Celo ob včerajšnji veličastni zmagi Petra Prevca in podelitvi priznanj, ko je slovenski nacionalni junak kar trikrat od štirih podelitev stopil na oder za zmagovalce, so bili poljski navijači glasnejši od slovenskih, ko so slavili veliki kristalni globus Kamila Stocha in vzklikali ime njegovega trenerja Lukasza Kruczka.
Prireditveni prostor je bil daleč od zgleda za urejenost. Deloma tudi zato, ker je bilo zaradi gradbišča v okolici veliko improvizacij. Lepa dolgoletna planiška tradicija je, da z akcijami vzgajajo otroke v zveste gledalce, izobraževali pa so tudi preostale obiskovalce v dobrobit športa. V zadnjih letih je početje ušlo tudi v neokusno rjovenje in kričanje uradnih napovedovalcev. Početje ni več le animacija obiskovalcev, vodenje gledalcev skozi prireditev in izobraževanje, ampak si prek ozvočenja privoščijo tudi besednjak ulice in obračun z drugače mislečimi.
Planiška prireditev je z oderuškimi cenami hotelirjev krepko čez 100 evrov na noč daleč najdražje prizorišče med vsemi v svetovnem pokalu. Že pred tednom dni so nam norveški navijači ob invaziji na svetovno prvenstvo v poletih v Harrachovu dejali, da si ne želijo Planice za prireditelja svetovnega prvenstva 2019 v nordijskem smučanju, ker bodo tedaj cene navili na 300 evrov in več.
