Poglavje o tiskovni svobodi.

Zagrebški »Morgen« je objavil sledeči dopis iz Maribora: »Mariborska policija je vložila proti 'Novi Straži' in proti 'Slovenskemu Gospodarju', ki zastopata politično smer SLS, na podlagi paragrafov 103 in 104 srbskega kazenskega zakona 25 tožb. Inkriminirani slučaji obsegajo notice in politične informacije, kakršne so objavljali tudi drugi listi, ki pa jih tu tolmačijo kot zasmehovanje in poniževanje uradnih oseb oziroma vlade. Ta korak policije ima gotovo namen varovati avtoriteto uradnega aparata in jo dvigniti, vprašanje pa je, če se da ta cilj na tak način doseči. Avtoriteto je težko izsiliti, ker njena podlaga ni strah, ampak izvira iz splošno priznane veljavnosti in spoštovanja. Kdor hoče avtoriteto doseči s strahom, kaže le svojo slabost. Na vsem svetu ni nihče kritiki tako podvržen kakor eksekutivna oblast in njeni organi in svoboda kritike je znak naprednosti. Okostenelost izvršne oblasti pa nasprotuje vsakemu napredku, zlasti če se ne opira na večino. To pa je pri nas slučaj. Posledica tega je veliko število kritikov in potreba se jih otresati. Naše razmerje med vlado in kritiko pa ni zdravo. Obstoječe razmerje med obema je nenaravno in na tem tudi tožbe proti 'Novi Straži' in 'Slov. Gospodarju' ne bodo nič izpremenile. Ravno nasproten bo rezultat: Tožbe izzivajo novo kritiko, ker ni dvoma, da niso bili toženi vsi listi, ki so se na enak način pregrešili. Tako se dovaja enakopravnost v izražanju misli do absurda, kar gotovo ne more utrditi avtoritete izvršne oblasti. Za naše časopisje velja pač svoboda, a ne svoboda misli, ampak svoboda cenzure od strani izvršne oblasti.«

Slovenec, 22. marca 1925

Tiskovna svoboda in klerikalci

Vlada Narodnega bloka je pripravila več zakonskih načrtov, ki jih bo predložila Narodni skupščini v potrditev. Med drugim je izdelala tudi načrt novega tiskovnega zakona, po katerem bo odgovoren za pisavo časopisa predvsem tisti, ki v resnici določa njegovo smer. Znano je, da so se doslej posluževali zlasti klerikalni listi poslancev kot odgovornih urednikov in pod zaščito njihove poslanske imunitete so popolnoma svobodno lagali in blatili političnega nasprotnika, ne da bi kdo mogel jim priti do živega in jih spraviti pred sodišče.

V takih razmerah se je splošno občutila potreba novega tiskovnega zakona, ki bi odpravil te nedostatke in onemogočil, da bi se zlorabljala tiskovna svoboda, zajamčena v ustavi. Načrt novega tiskovnega zakona določa visoke kazni za zlorabe tiskovne svobode, radi česar je pričakovati, da bo uveljavljanje tega zakona prineslo dostojnejšo pisavo tudi v onem časopisju, ki je videlo doslej edino svojo nalogo v priobčevanju laži, natolcevanj, obrekovanj in izmišljenih senzacij o političnem nasprotniku. V tem oziru se je zlasti odlikovalo klerikalno časopisje, ki se je dostikrat vtikalo celo v zasebno in družinsko življenje političnih nasprotnikov. To bo v bodoče brez občutne kazni nemogoče.

Seveda vpije sedaj klerikalno in ostalo opozicijsko časopisje, da se hoče zatirati tiskovna svoboda, ker se zaveda, da je samo največ grešilo proti tej svobodi in da se v bodoče ne bo smelo več posluževati v svojem boju takih nečednih sredstev, ako se odgovorni ljudje ne bodo hoteli izpostavljati nevarnosti, da pridejo v zapor. Take poostritve so popolnoma na mestu. Ako kdo z besedo razžali svojega nasprotnika, je pred sodiščem kaznovan, tistemu pa, ki to dela s pomočjo tiska, pa naj bi se dovoljevale take stvari brez vsakih posledic? Tako pojmovanje tiskovne svobode pač ni pravilno.

»Domovina« je že doslej vedno pazila na to, da ni nikoli objavila vedoma kakih neresnic. Mi smo se vedno zavedali, da se z lažjo ne uničijo politični nasprotniki, ker smo vedeli, da ima laž kratke noge. Odločno pa smo vedno v dostojni obliki grajali grehe in napake nam nasprotnih političnih strank in to bomo delali tudi v bodoče. Naše orožje je resnica in z njo si pridobivamo čimdalje več tal in bomo tudi v bodoče zmagovali. Zato se mi prav nič ne bojimo novega tiskovnega zakona, ki bo prinesel stroge kazni za zlorabo tiskovne svobode. Boje se ga samo tisti, ki nimajo čiste vesti.

Mi vidimo v načrtu novega tiskovnega zakona namen, spraviti politični boj v listih v dostojnejše oblike, zato pozdravljamo namero vlade, napraviti red tudi v tem oziru. Na vsak način bo dostojnejše pisanje v našem časopisju mnogo pripomoglo k ozdravljenju naših javnih političnih razmer, ker bo s tem omejeno gojenje slepega sovraštva, ki ga širi zlasti klerikalni tisk s svojimi lažmi med našim ljudstvom. Resnici bo odprta širša pot v javnost in tisk bo mogel v večji meri vršiti svoje veliko vzgojevalno in izobraževalno delo.

SDomovina, 18. marca 1925

»JUTARNJI LIST« ZAPLENJEN.

Zagreb, 23. marca. (izv.) Današnji »Jutarnji list« je bil takoj po tisku na predlog državnega pravdništva zaplenjen, ker je v svojem skupščinskem poročilu hujskal na plemensko mržnjo. Poročilo o včerajšnji skupščinski seji je bilo objavljeno pod naslovom: »Zastopnika Hrvatov tolčejo s pestmi po glavi!« – Sodni stol še danes popoldne razpravlja o zaplembi.

SSlovenski narod, 24. marca 1925