Da bi komisija sprejela predlagan zapis peticije, si voditeljica prizadeva z vsemi močmi. Pri tem ne navaja razlogov ravnanja službe državne varnosti z osebami, ki so aktivno nastopale proti družbeni ureditvi v Jugoslaviji. Vsa povojna nasilna dejanja agresorjev in odgovori nanje so tja v petdeseta leta praktično pomenili vojskovanje. Z namenom družbenega nadzora je bila organizirana služba varnosti že konec leta 1943. Leta 1946 je bila imenovana v UDV. V svojem delu je nadaljevala zaščito pred terorizmom okupatorjevih kolaborantov in sodelavcev po končanju druge svetovne vojne. Na mejah skupne države je bilo ubitih več kot 1200 naših graničarjev. Od vladajočih o tem nobene besede! Tudi ne o delovanju agresorjev, ki so posamezno morili vse tja v petdeseta leta. Toda politično so vseskozi nasprotovali. Da izvršene kazni pri varovanju države niso bile dosledno izrečene na sodišču, je danes nesporno nesprejemljivo in neetično. Ne oziraje se na to, da so bili prizadeti vedno tisti, ki so se ukvarjali z agresijo proti državi ali njeno pripravo. Toda iz redkega nesodnega ubijanja vrednotiti družbeno varovanje izključno negativno so sposobni samo tisti, katerim tedaj ni bilo mogoče uveljaviti interesa osebnih ambicij. Tako oblastnih kakor kapitalskih. V tem imajo danes ideološke potomce, ki jim lahko sledimo v parlamentu. Pri tem je zanimivo, da ne vrednotijo sedanjega odziva oblastnikov v svetu, ki obvladujejo terorizem brez sodnega postopka. Najbolj učinkovit je prišel iz ZDA, ki z brezpilotnimi letali ubijajo zemljane po svetu, ki jim ne ustrezajo. Ti naj bi, po njihovem mnenju, z agresijo ali političnim nasprotovanjem ogrožali posamezne družbe.
Pri vsem sedanjem dvaindvajsetletnem obstoju države se soočamo z gospodarskim »polomom« države. Vendar je za SDS-vernike v parlamentarni komisiji skoraj pomembnejše obravnavati zgodovino skupne države. V želji izpostavitve odgovornih oseb za tedanja nesodna dejanja UDV-službe. Toda na drugi strani se jim ne zdi pomembno iskati storilcev in odgovornih za protiustavno in zunajsodno dejanje izbrisanja državljanstva Neslovencem. To so si privoščili praktično skupaj z ustanovitvijo države. S tem so mnoge prizadete izpostavili problemu fizičnega preživetja. Kaj za navedeno dejanje ne obstaja odgovorna oseba? Tedaj je bil vodja stranke SDS minister za obrambo, skupaj z ministrom za notranje zadeve, čigar ministrstvo je zapovedalo izbris. Ni o tem ničesar vedel in slišal?
Za parlamentarni nastop opozicije v navedeni komisiji je zanimivo razbrati iz izrečenega, da naj bi v skupni državi Slovenci samostojno vodili svoje politične razmere in odnose. Zato bi v parlamentarni razpravi pričakovali, da je prenos operativnih informacij iz arhiva zgodovine verodostojen. Žal nič od tega! In za koliko let nazaj velja poseči v zgodovino, ko se ideološko in življenjsko vrednoti družbene neustreznosti v našem prostoru? Saj smo pri nas uveljavili krščanstvo z ognjem in mečem in nato kar nekaj stoletij s sežiganjem ljudi in nato tudi knjig. Tudi v lastno državo smo vstopili z sočasnim izločanjem državljanov! Je sedaj za politiko nepomembno, ko se ne spoštuje dogovora pravil sožitja v lastni državi? K temu nespoštovanju je prispevala tudi SDS, ko je vladala državi z izdajo in interesno prirejenimi, ustavno neustreznimi pravili!
Aleksander Markovčič, Ljubljana
