Že dolgo znana je vlagateljem informacija, da do dviga obrestnih mer v ZDA ne bo prišlo še nekaj časa po koncu stimulativnega programa odkupa obveznic. Ko so tokrat predsednico Zveznih rezerv Janet Yellen pozvali, naj razjasni časovni okvir, je namignila, da to pomeni okoli šest mesecev. Tako lahko pričakujemo konec stimulativnega programa do oktobra letos, morda že spomladi naslednje leto pa začetek dvigovanja ključne obrestne mere. Dvignila se je tudi povprečna ocena analitikov glede višine obrestne mere za leto 2015 in 2016, kar implicira na hitrejši začetek dvigovanja ključne obrestne mere od prvotno pričakovanega.
Burno reakcijo na pričakovane spremembe obrestne mere so doživeli kapitalski trgi. Na trgu obveznic je bila najmočnejša reakcija v dvigu zahtevanih donosov na 3- do 5-letnih obveznicah, ki je bil spodbujen tudi z bolj optimističnimi napovedi za trg dela in gospodarstvo nasploh. Na trgu delnic je bila prva reakcija izrazito negativna. Dvig obrestne mere namreč v teoriji povzroči tudi dvig zahtevanih donosov na tvegane naložbe (delnice), s čimer se njihova vrednotenja lahko znižajo. Kmalu po začetni reakciji se je trg nekoliko pomiril ob dejstvu, da je prihodnja gospodarska slika pozitivna, kar bi moralo dolgoročneje spodbudno vplivati na delnice.
Močno reakcijo na odločitve FOMC je imel tudi ameriški dolar, saj se je močno okrepil v primerjavi s pomembnejšimi svetovnimi valutami. Reakcijo dolarja prev tako lahko pojasnimo s tremi spremenljivkami: spremenjeno percepcijo glede začetka cikla dvigovanja obrestne mere, pozitivnimi gospodarskimi novicami ter manjšo gotovostjo v zvezi z aktivnostmi FOMC zaradi prehoda na bolj kvalitativno oceno gospodarskega stanja.
Glede na znane podatke vidimo v prihodnje več pozitivnih lastnosti za delniške trge kot negativnih, občutljivost tržnih udeležencev pa kaže, da so Zvezne rezerve pred težko nalogo iz retorike, kako trgu podati informacije brez vznemirjanja vlagateljev.