Z izgubo tržaške slovenske knjigarne vsi Slovenci, in ne samo tisti, ki živijo v Trstu, pač izgubljamo prostor, kjer slovenščina ne potrebuje potnega lista, kar bo nedvomno negativno vplivalo na nadaljnjo zasidranost slovenščine v Trstu pri naslednjih generacijah. Če je pri tistih, ki so zrasli z njo prek branja tiskanih slovenskih medijev in knjig, še nekako logično, da bodo kaj od tega spremljali tudi prek spleta, knjižnice in drugod, je iluzorno pričakovati, da bodo enako ravnali tudi mladi, ki s slovenščino ne bodo imeli večjega stika prek tiskanih vsebin v domačem okolju. Splet gor ali dol, v pristen odnos s svetom še vedno stopamo prek fizične interakcije z njim.

Do konca marca je še nekaj časa. Morda še ni povsem prepozno. Če pade tržaška knjigarna, na neki način pademo tudi mi. Vse je samo vprašanje časa. siol.net