Resnica o podjetjih Rudnik Trbovlje-Hrastnik in Termoelektrarna Trbovlje

Zadnje čase vse dneve poslušam o stanju v podjetju Rudnik Trbovlje-Hrastnik. Mnogi časopisi, internetni portali in televizijske hiše skoraj vsakodnevno poročajo o nevzdržnem položaju, v katerem so se znašli zaposleni, ki niso pravočasno prejeli svojih plač. Njihova skrb za zaposlene v rudniku je resnično neizmerna. Skrajno nenavadno pa je, da nihče od novinarjev ni izpostavil dejstva, da v rudniku že več kot eno leto sploh ne kopljejo več premoga. Nihče se ne vpraša, kaj ti ljudje sploh delajo za svoje visoko nadpovprečne plače! Kaj je 250 rudarjev delalo celo leto 2013, če niso izkopali niti enega kilograma premoga? Odgovor zaposlenih bi bil, da so vse leto delali na zapiralnih delih v rudniku. Vendar tako imenovana »zapiralna dela« v rudniku trajajo že neverjetnih deset let. Davkoplačevalci smo v tem času za zapiralna dela plačali že več kot 200 milijonov evrov, kar je absurd brez primere. Nihče od novinarjev do zdaj ni vprašal, zakaj ta dela že davno niso končana in kaj se je za ta denar naredilo!? Prejšnja leta, ko se je še izkopaval premog, je bilo v rudniku zaposlenih še približno 500 delavcev, od katerih jih je del izkopaval premog, del pa jih je delal na zapiralnih delih. Očitno je torej, da se je bolj malo delalo, saj ni bilo nikomur v interesu, da bi se tako imenovana zapiralna dela sploh kdaj končala. Knapi bi še naprej zelo dobro živeli in prejemali svoje visoko nadpovprečne plače v neto znesku okoli 1600 evrov, čeprav sploh ne kopljejo več premoga. V podjetju pa bi se še naprej izdatno kradlo – nedavna izredna revizija v podjetju je pokazala vrsto nepravilnosti pri poslovanju. Vse to pa bi še naprej financirali davkoplačevalci, saj je vlada že podala predlog, da se tako imenovana zapiralna dela podaljšajo do leta 2018 in da je treba za to nameniti dodatnih 45 milijonov evrov.

Podobno absurdna situacija je v podjetju Termoelektrarna Trbovlje. Po trditvah njihovega lastnika HSE elektrarna vsak mesec ustvari v primeru delovanja 1,5 milijona evrov izgube – v celem letu torej okoli 18 milijonov evrov! Izgubo so ustvarjali tudi v minulih letih, vendar jo je vseskozi pokrivala država v obliki subvencije za odkup premoga od Rudnika Trbovlje-Hrastnik in višjih odkupnih cen električne energije, ki jih je moral plačevati HSE. Mesečna izguba v višini 1,5 milijona evrov pomeni, da vsak zaposleni v tej elektrarni vsak mesec ustvari približno 8500 evrov izgube. Njihove plače pa so vseeno vseskozi med najvišjimi v Sloveniji! Poleg tega imajo zaposleni v elektrarni še kup dodatnih ugodnosti, o katerih lahko zaposleni v gospodarstvu samo sanjajo: poceni letovanja v njihovih objektih, sindikalni izleti v tujino, zabave, športne igre, izobraževanja... Po izjavah HSE naj bi bila elektrarna zaradi nerentabilnosti do 15. avgusta v tako imenovani hladni rezervi – torej ne bi obratovala. Delavci bi bili tako pol leta doma. Seveda pa bodo vseskozi še naprej prejemali svoje visoko nadpovprečne plače. Vsekakor lahko tako v naslednjih tednih pričakujemo še dodatno medijsko ofenzivo in izjemno zaskrbljenost za usodo zaposlenih.

Po uradnih podatkih je v letu 2013 šlo v stečaj skoraj 100 gospodarskih družb. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je šlo v stečaj rekordnih 148 podjetij. Vendar propad vseh teh podjetij skupaj ni doživel takšne medijske pozornosti, kot so jih bili deležni problemi v Rudniku Trbovlje-Hrastnik in Termoelektrarni Trbovlje, kar je resnično neverjetno. Ker gre za podjetji v državni lasti, so seveda v teh dveh podjetjih zaposleni številni strankarski ljudje in njihovi sorodniki. Podjetja v državni lasti pa so seveda že vsa leta neizčrpen vir plenjenja vsakokratnih oblastnikov. Za propad podjetij v gospodarstvu ni seveda nikomur mar, saj tam ni kaj vzeti. Politično nastavljenih bleferjev v poslovodstvih podjetij pa tam tudi ni. Zato me ne čudi dejstvo, da v medijih skoraj ni poročil o stanju v podjetju Mura, kjer je zaposlenih 1200 delavcev, ali pa na primer v Tovarni nogavic Polzela, kjer je zaposlenih 300 delavcev, čeprav je stanje v obeh podjetjih kritično. Kje je skrb za te ljudi, ki že vsa leta živijo od svojega dela in prek davkov sofinancirajo izredno visoke plače in plenjenje v podjetjih v državni lasti?! Podjetju Svea Zagorje država ni hotela dati posojila v višini 2 milijona evrov, ampak ga je raje pustila, da je propadlo. Za Rudnik Trbovlje Hrastnik pa ni problem dati dodatnih 45 milijonov evrov (to ni kredit, ampak stran vržen denar) za neka izmišljena zapiralna dela, samo da bo privilegirana delavska buržoazija še naprej lepo živela na račun preostalih državljanov.

Na osnovi zgoraj navedenih dejstev ni težko izračunati, da smo davkoplačevalci v zadnjih 10 letih za poslovanje Rudnika Trbovlje-Hrastnik in Termoelektrarne Trbovlje v obliki raznih subvencij in tako imenovanih zapiralnih del plačali na stotine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. S takšnim obnašanjem države je grški scenarij neizogiben!

Anton Hribar, Trbovlje

pisma

Preberite zadnje članke