V enakem obdobju se je za 3 odstotke zvišala cena zlata. Kupci so konec tedna za unčo morali odšteti okoli 1370 ameriških dolarjev. Srebro tudi tokrat ni sledilo ceni zlata. Štirinajstdnevno trgovanje je zaključilo brez spremembe v ceni pri 21,3 dolarja za unčo. Razhajanje v ceni zlata in srebra je lepo opazno na grafu razmerja zlato/srebro, v zadnjih treh tednih se je razmerje namreč dvignilo že za dobrih 8 odstotkov. V zadnjih štirinajstih dneh se je znižala cena nafte. Kupci so morali v petek za 159-litrski sodček zahodnoteksaške nafte odšteti dobrih 98 ameriških zelencev. Naj med surovinami omenim še kolaps cene bakra. Zaradi vse večjih pritiskov prodajalcev je cena v dveh tednih padla za kar 9 odstotkov. Glavni katalizator za preplah med prodajalci bakra je kitajsko gospodarstvo. Trgovalce skrbita tako upočasnjevanje povpraševanja po bakru kot tudi možnost, da se bodo v kratkem na surovinskem trgu znašle večje količine barka iz naslova finančno-kreditnih garancij, če se stanje kitajskega gospodarstva še dodatno poslabša. Kitajska podjetja so namreč v zadnjih letih začela skladiščiti ogromne količine bakra, ki so ga nato uporabile kot kolateralna sredstva za pridobivanje virov financiranja.
Med lokalnimi novicami v ZDA naj omenim več kot 30-odstotni padec vrednosti nepremičninskih gigantov Freddie Mac in Fannie Mae. Padec je sprožil predlog nove reforme državne nepremičninske zakonodaje, ki bi lahko imela velik vpliv na poslovanje obeh družb, v katerih je ameriška država večinski lastnik. Predlog spremembe zakona predvideva občutno zmanjšanje vpletenosti države v hipotekarni trg, s tem pa bi se poslovanje obeh družb praktično ukinilo. Država bi namreč izplačala svoje deleže, kar bi na koncu pomenilo, da bodo redni delničarji ostali praznih rok.
