Večina svetovnih lestvic in pregledov najvišje ceni danske konstrukcijske kocke: izumil jih je danski mizarski mojster Ole Kirk Christiansen (1891–1958), ki je najprej izdeloval lesene igrače. Originalne lego kocke je na trgu predstavil leta 1949. Sprva so imele na zgornji strani čepke, na spodnji pa so bile prazne, kasneje so jim dodali valjčke, da so postale konstrukcije bolj stabilne. Paleta izdelkov se je ves čas povečevala, podjetje pa je izdelovalo ob igračah še marsikaj, tudi orodje za sestavljanke in dele za informacijske table. V sodobnem času pa praktično ni igrače, ki je ne bi znali izdelati v danskem Billundu. Mimogrede, lego je skrajšano od danskega »leg godt« (igraj dobro), v zadnjih letih pa podjetje Lego Group v družinski lasti naslednikov Oleja Kirka Christiansena beleži dobre poslovne rezultate. Imajo več kot 11 tisoč zaposlenih, ki so lani prinesli družini skoraj milijardo evrov čistega dobička. Ob kockah imajo svoje video igrice, svoj Lego park, posebna oblačila… Poslu pomagajo tudi s filmi in s posebno spletno stranjo, da o knjigah niti ne govorimo. Moto podjetja je: Le najboljše je dovolj dobro.
Če gre pri lego kockah za originalen izum, je punčka barbie ali po naše barbika pravzaprav nadaljevanje zgodb o punčkah, ki so jih deklice uporabljale za igro. In tako se je tudi začelo. Punčko si je namreč izmislila Ruth Handler (1916–2002) leta 1959, ko je opazovala svojo hčerko pri igri z leseno punčko. Okoli barbie so naredili še celo družino in kopico zgodb, hkrati pa je postala zaščitni znak kalifornijskega podjetja Mattel. Podjetje izdeluje še nekaj podobnih igrač in zelo popularne avtomobilčke matchbox. Imajo 28.000 delavcev in letni dobiček preko dveh milijard dolarjev.
Po nekaterih podatkih gre za najbolj igrano namizno igro na svetu, čeprav se mnogi morda ne bi strinjali, ampak izmislili so si jo Američani, in knjige rekordov to upoštevajo. Sicer se še niso uspeli zediniti, kdo je izumitelj in kdaj so reč izumili. Kakorkoli, igro, v kateri nekateri dobijo vse, drugi pa bankrotirajo, poznamo tudi pri nas. Originalno verzijo od leta 1935 prodaja podjetje Parker Brother's, ki je že nekaj časa v lasti multinacionalke Hasbro, ki ima po zadnjih podatkih okoli 10.000 zaposlenih in 4 milijarde dolarjev letnega prometa.
Mensch ärgere dich nicht je originalno ime igrice, ki je osvojila svet po letu 1907, ko jo je v Münchnu poslal na trg nemški izumitelj Josef Friedrich Schmidt (1871–1948). Vsi vemo, za kaj gre: v originalni verziji dva, trije ali štirje igralci poskušajo s pomočjo igralnih kock spraviti na varno štiri figurice. Prvi je seveda zmagovalec. Človek, ne jezi se za razliko od mnogih ni postala stvar multinacionalk. Nemško igrico, pa še nekaj drugih, še vedno izdelujejo v manjšem podjetju Schmidt Spiele, ki je lani obrnilo okoli 33 milijonov evrov.
Zgodovinarji si niso povsem enotni, od kod (Kitajska ali stari Egipt) in od kdaj izvirajo ploščice, razdeljene na dva kvadrata, ki so na eni strani prazne, na drugi strani pa imajo od nič do šest pik in jih glede na to število polagamo eno ob drugo. V Evropo so prišle v 18. stoletju in se od tod razširile na vse kontinente. Igrajo jih otroci in odrasli, gospodinje in hazarderji, razvijajo opazovanje in kombinatoriko in, kakopak, krajšajo čas. Mimogrede, znan je tudi domino efekt, verižna reakcija, pri kateri v seriji padejo vse domine.
Besedno, črkovno, križankam podobno igro, ki jo igramo na 225 poljih, je leta 1938 izumil Alfred Mosher Butts. Večina igra še vedno kar originalno različico v angleškem jeziku, obstaja pa še več kot trideset verzij v drugih jezikih, seveda tudi v slovenščini, in celo v Brailovi pisavi. Igra kot tržni produkt je zamenjala veliko lastnikov, trenutno pa je v rokah dveh velikih multinacionalk: v ZDA in Kanadi ima zanjo pravice Hasbro (ki ima tudi monopoli), po svetu pa z njo služi Mattel (ki ima tudi barbiko).
Bojda so od leta 1974, ko je madžarski izumitelj, kipar in arhitekt Ernő Rubik izumil rubikovo kocko, prodali kar 350 milijonov te miselne igrače. Plastična kocka je sestavljena iz 26 manjših kock, ki se vrtijo in imajo ploskve pobarvane v šestih različnih barvah (rdeča, modra, bela, rumena, zelena, oranžna). Cilj je, da je vseh šest ploskev v celoti v enaki barvi. Rubikova kocka je dosegla zahod leta 1980, ko je Rubik podpisal licenčno pogodbo z newyorškim podjetjem Ideal Toy Company.
Medvedka (teddy bear) sta si leta 1902 izmislila Nemec Richard Steiff in Američan Richard Mitchom. Ime je dobil po takratnem ameriškem predsedniku Theodorju Rooseveltu (takoj jih je kupil tri tisoč za Belo hišo), ker naj bi na lovu prizanesel medvedjemu mladiču. Originalno licenco ima podjetje Ideal Toy Company (tako kot za rubikovo kocko). Teddy bear ima svoj festival, muzej in zbiralce (arktofilija). Včasih so prodali tudi po 4 milijone originalnih mehkih lutk na leto, zdaj se zadovoljijo z 200 tisoč na leto.
Gre za igro, v kateri iz različnih, podobno velikih koščkov sestavljamo večjo sliko. Menda si jo je leta 1760 izmislil angleški kartograf in graver John Spilsbury. V sodobnem času so sestavljenke narejene iz kartona, lahko jo igra eden ali več igralcev. Konča se, ko je sestavljena cela slika. Težje je, če slike, ki naj bi nastala, ne vidimo med igro. Največja sestavljanka je imela 32.256 koščkov, šlo je za 32 del Keitha Haringa v dolžini 544 cm in širini 192 cm, izdalo jo je nemško podjetje Ravensburger.
Igralne konzole so sistem, ki omogoča igranje posebnih video igric. Za rojstvo konzol se šteje leto 1966, a prava uspešnica so postale deset let kasneje, v sedemdesetih, predvsem po zaslugi podjetja Atari. Strokovnjaki pravijo, da so od prvih let, ko je lahko igralec igral na televiziji zgolj poenostavljen tenis, do danes zamenjali kar osem generacij konzol, ki se izjemno prodajajo. Pred zadnjim božičem sta prišli na trg playstation 4 in xbox one, oba sistema sta se pohvalila, da sta v 24 urah prodala več kot milijon primerkov.
