119
članov trenutno šteje Društvo slovenskih skladateljev. Mnogi so akademsko izobraženi komponisti, nekaj je muzikologov, nekaj je drugih poklicnih profilov, predvsem pa zadnja leta to niso le skladatelji s področja klasične glasbe, ampak tudi jazza, etna ali elektronike. Slovenija premore verjetno vsaj še enkrat toliko ljudi, ki komponirajo umetniško glasbo, mnogi imajo status skladatelja, ki ga pridobijo prek ministrstva za kulturo – zanimivo pa je, da ti v glavnem niso člani društva skladateljev.


(Foto: Jaka Gasar / dokumentacija Dnevnika)

60
novih skladb bo v tej koncertni sezoni napisalo 59 slovenskih skladateljev, za krstne izvedbe bo poskrbelo stanovsko društvo.


»Predstavitev skladb slovenskih skladateljev vseh generacij je poleg izdajateljske dejavnosti temeljno poslanstvo našega društva.«
Nenad Firšt,  predsednik Društva slovenskih skladateljev (Foto: Matej Povše / dokumentacija Dnevnika)


68
slovenskih skladb so krstno izvedli v lanski sezoni.

12
novih del različnih generacij skladateljev smo slišali ravno v teh dneh, vseeno pa se zdi sistem promocije slovenske glasbe, ki ga ubira društvo skladateljev, nekoliko tog. Novo skladbo lahko prijavi vsak član društva, kar je hkrati že skorajda zagotovilo za izvedbo, pri čemer umetniška vrednost ni pod drobnogledom, nadaljnje izvedbe pa so odvisne od skladateljeve iznajdljivosti in božje naklonjenosti.

80
let štejeta skladatelja, ki sta bila v fokusu letošnjih Slovenskih glasbenih dni. Oba sta akademika in člana SAZU, oba tudi prejemnika številnih najuglednejših nagrad – Lojze Lebič v Sloveniji in Božidar Kos v Avstraliji, kjer je 50 let živel. Lebič je denimo trikrat prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 1994 tudi veliko Prešernovo nagrado, Kos pa najvišje državno priznanje za prispevek k razvoju avstralske glasbe. Dela obeh so izvajana po vsem svetu.