Štiriinšestdesetletni Ford pa ni dočakal bogate zadnje večerje v zaporu v zvezni državi Louisiani v celici smrti, v kateri je preživel 25 let, ampak so mu prišli povedat, da gre lahko domov, naj hitro spakira svoje cunje, ker celico potrebujejo za novega stanovalca. Sorči, Glenn, beli sodnik, povsem bela porota, beli preiskovalci in bela priča Fordovega umora belega draguljarja leta 1983, ki je sicer pozneje izjavila, da si je vse skupaj nekoliko izmislila, so se namreč malce zmotili, ko so te obsodili na smrt. Kaj je hotel, ubogi Glenn, pobral je svojo skromno premoženje in se odpravil v svet, o katerem nima pojma, saj so se med njegovo »službeno odsotnostjo«, ko je čakal, da ga nedolžnega usmrtijo, tam zunaj zgodile dve iraški vojni, pa afganistanska, pa 11. september, strahotna bančna in ekonomska kriza, zamenjalo se je pet predsednikov, rodili so se mu vnuki, ljudje se ne pogovarjajo več, ampak tvitajo in facebookajo. Edino, kar se ni spremenilo, je, da v ZDA še vedno ljudi ubijejo v imenu države in pravice.

Ker so ZDA ena zelo demokratična in pravna država, za zgled, so se ob njegovi tihi vrnitvi med »žive« pričakovano razplamtele že tradicionalne razprave o smrtni kazni. Nasprotniki, in teh je v ZDA manj, so pa zelo sitni in agresivni, so znova zagnali vik in krik, kako krivična in nepopravljiva je smrtna kazen, saj se ji je Ford po peklenskih 25 letih za las izognil, čeprav je povsem nedolžen. Pa še kot mantro ponavljajo, da so ZDA s smrtno kaznijo v skupini krutih, brezdušnih držav, kot so Savdska Arabija, Kitajska, Zimbabve, Iran in Somalija, zaradi česar morajo Američani povsod po svetu zardevati, češ da imajo doma kaznovalni sistem iz časa srednjega veka.

Sistem je absolutno fantastičen, pravičen in učinkovit, vztrajajo zagovorniki slovitega starozaveznega učenja – oko za oko, zob za zob, še posebej, ko gre za črnce. Prvo, ni ga črnuharja, ki bi bil nedolžen. Mogoče res ni ubil tistega draguljarja, ampak je zanesljivo kaj drugega ušpičil. Drugo, 25 let v celici smrti je učinkovita preventivna kazen. Ves ta čas Glenn Ford ni mogel nikogar ubiti, kar bi zanesljivo storil, če bi bil na prostosti, zdaj, ko so ga izpustili, pa mu, potem ko ga je smrt ovohala, prav gotovo ne bo prišlo na misel, da bi komu vrat prerezal. Je pa treba sistem smrtne kazni nekoliko posodobiti. To še čaka ameriške zakonodajalce. Predvsem je treba onemogočiti tako dolgo odlašanje z eksekucijo. Če bi Forda obesili takoj po obsodbi, bi država imela manj težav s prenatrpanostjo zaporov, prihranila bi desetine tisoč dolarjev, kolikor je Ford pojedel v 25 letih in na koncu bi se izognila izplačilu 350 tisoč dolarjev, kolikor mu po zakonu pripada, ker je nedolžen sedel. Če bi se naknadno izkazalo, da so nedolžnega scvrli na električnem stolu, bi pač on in družina bila oprana krivde, dobila bi moralno zadoščenje in opravičilo predsednika ZDA. To ni malo! Ker pa so ga izpustili, so si ZDA nakopale za vrat še enega brezposelnega črnuharja, ki bo hotel socialno in zdravstveno zavarovanje.