Botrov tega početja je več

Ko je Kranj vodil Mohor Bogataj, je občina s sodelovanjem pri prostorskih aktih in dovoljenjih posredno omogočila industrijsko cono. Leta 2005 je bil župan isti, krajani pa so ga seznanili z video zapisi in fotografijami onesnaženja. Župan Bogataj trdi, da so obvestili inšpekcije, ki so ugotovile, da je vse v redu in da občina »nima pristojnosti«. Ob tem je zamolčal, da so bile inšpekcije obveščene šele leta 2012, ko je občina naklonjeno sprejela gradnjo 40 hiš na zasebnem zemljišču v bližini. Kot smo že poročali, ima ta gradnja močne podpornike v stranki, ki je župana predlagala in ga podpira in ima tudi podžupana Janeza Freliha, ki je odgovoren za prostor.

Tako je bila očitno šele nova soseska in možen padec vrednosti zemljišč povod, da je inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje prejel prijavo. Do takrat pa MO Kranj (župan je bil tudi Damjan Perne, doma blizu spornega območja) dejansko ni izvedla nikakršnega pritiska na ustanove in organe glede onesnaženja. Zelo pomembno je, da so inšpektorji ukrepali in zahtevali od občinskega podjetja Komunala vodenje evidenc o greznicah, ker kanalizacije ni. Komunala je ugotovila, da gre za organsko onesnaženje s komunalnimi odpadnimi vodami in da v Lazah ne nastajajo tehnološke odpadne vode.

Država kaže s prstom na občino

Kot nam je odgovorilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, so zavezanci (podjetja) v Lazah pod stalnim nadzorom. Večjih nepravilnosti niso ugotovili, nadzorujejo pa le tiste, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje. O kakih postopkih in zahtevah MO Kranj od leta 2005 do 2012 inšpektorji ne poročajo, kažejo pa s prstom na občino, ki mora kanalizacijo za Laze urediti do konca leta 2015, čeprav je v proračunu za 2014 ni. Inšpektorji so se zanesli tudi na poročilo Komunale, da tehnoloških odpadnih vod ni – to naj bi z internimi analizami potoka, močvirja in bajerja ugotovil upravljavec kranjske kanalizacije – občinsko podjetje Komunala in to kljub temu, da kanalizacije tam sploh ni. Te ugotovitve pa se močno križajo z dokumenti, odvzetimi vzorci, fotografijami civilne pobude, ki terja, da industrijska cona preneha delovati. In če državni inšpektorji trdijo, da se v Lazah odpadne vode zbirajo v greznicah, kaj potem odteka v potok, močvirje in gozd?

Pikre pripombe in žvižgi

Civilna pobuda iz Stražišča, domača krajevna skupnost in prisotni predstavniki MO Kranj so v sredo lahko videli odstopanja od trditev občine in države. Ko je župan Mohor Bogataj zatrjeval, da »smo mi na vaši strani«, je bil deležen pikrih pripomb in žvižgov. Podjetje Ekorel je poslalo na shod strokovnjake podjetja E-net okolje, ki so pojasnili, da onesnaženja kljub povečanju predelave nevarnih odpadkov (z olji umazana voda, mulj) ne bo. A problem sploh ni več v podjetju Ekorel, ampak v celoti: hrupu tovornjakov, smradu in izpustih, ki ogrožajo ljudi. Slišati je bilo stanovalce v neposredni bližini, ki so z jokom pojasnjevali, da je življenje ob Lazah nevzdržno. Zato bo nasprotovanje tej povečani predelavi dejansko poskus ljudi, da zaščitijo naravo in sebe.

Marko Špolad iz civilne pobude je najavil vključevanje okoljskih in drugih organizacij, pravni boj proti povečanju predelave odpadkov in dodal: »Gre za kapital, ki je zmagal nad ljudmi. Mi leta in leta ugotavljamo izpuste, izcedke, hrup, a se ni nič zgodilo. Zdaj se nam priključuje ves kraj, ljudje preprosto ne dovolijo več onesnaženja in poslabšanja življenjskih pogojev!«

Prisotnih 400 v dvorani, čez 1000 podpisanih proti dovoljenjem za predelavo okolju nevarnih odpadkov ne more razumeti, da industrijska cona lahko deluje z greznicami, brez kanalizacije, brez ustrezne ceste. Ni urejeno požarno varstvo (gasilci nimajo dostopa do ustreznih količin vode), država in občina pa kažeta druga na drugo. Podjetje Ekorel je sprva presodilo, da ljudi ni treba posebej seznanjati s tem, kako bodo povečali predelavo, zdaj že ponujajo dan odprtih vrat. Ključna ugotovitev vseh prisotnih pa je bila ravno v tem: kapital je pozabil na ljudi, državne ustanove in lokalna skupnost pa so zatajili.