Zaposleni v Rudniku Trbovlje-Hrastnik so prekinili stavko v jami in bodo pogajanja nadaljevali v ponedeljek na površju. Ko so včeraj popoldan prikorakali iz rova, jih je ob spremljavi hrastniške pihalne godbe pričakala večstoglava množica prijateljev in znancev, v prvih vrstah pa njihove žene in otroci. Rudarji so bili zadovoljni z rezultatom stavke, čeprav jim več kot 80 ur, preživetih v jami, ni bilo lahko.

»Imamo voljo, ki jo v Sloveniji potrebujemo, če želimo kaj narediti. Takšnih dni si nisem nikoli predstavljal. V Zasavju smo bili vedno znani po tem, da smo malo drugačni. Hoteli so nam vzeti vse, zdaj pa smo si zagotovili določene zadeve in upam, da se bodo tudi uresničile,« je po prihodu knapov na površje povedal vodja stavkovnega odbora Anton Lisec. »Zdaj imamo prostor pod soncem in si ga bomo iskali naprej,« je dodal Lisec, ki pravi, da zdaj nekaj manevrskega prostora za pogajanja imajo, je pa trenutno njihova največja skrb okoli 15 delavcev, ki jim odpovedi zaposlitve prenehajo veljati 24. marca, zato bo zanje treba najhitreje najti rešitve. O tem se bodo začeli pogovarjati v ponedeljek.

Usluga tudi vodstvu RTH

Da so knapi prekinili stavko, je bil zadovoljen tudi direktor RTH Bojan Jelen, čeprav zanj zagotovila rudarjem predstavljajo še večjo skrb, da jih bo tudi uresničil. »Mislim, da je prekinitev stavke razumno dejanje, v ponedeljek pa bomo nadaljevali pogovore glede poslovanja družbe v letih 2014 in 2015, možnosti prezaposlovanja in upokojevanja po rednih in izrednih pogojih,« je povedal Jelen, čeprav so knapi tudi njemu olajšali prihodnje mesece. Dosegli so namreč, kar vodstvu družbe v preteklih pogajanjih z ministrstvom za infrastrukturo in prostor ni uspelo. Iz državne blagajne bodo dobili dodatne štiri milijone evrov za poslovanje v letošnjem letu, prav tako bo Termoelektrarna Trbovlje po nekaj mesecih vendarle odkupila zemljišča RTH, na katerih stojijo njihovi strateški objekti. Koliko bodo iztržili, Jelen še ni želel povedati, bo pa dovolj za izplačilo enomesečnih plač, za katere potrebujejo 570.000 evrov, pa še nekaj bo ostalo, je dejal. Tako si Jelen lahko oddahne vsaj tja do junija, saj bodo ta dodatna sredstva zadostovala za izplačilo plač in odpravnin 135 presežnim rudarjem, s tem si je pridobil tudi nekaj časa za prodajo premoženja, in sicer bodo prva na seznamu stanovanja hčerinske družbe Spekter.

Ni treba prodajati na zalogo

Prodaja tega premoženja je bila sicer v zadnji fazi zapiranja rudnika predvidena že z letom 2010, vendar nekdanjemu vodstvu z Alešem Bergerjem na čelu prodaja hčerinskih družb ni šla najbolj od rok, čeprav so na resornem ministrstvu že leta 2009, ko so sprejemali zadnjo fazo zapiranja rudnika, ocenili, da bo prodaja odvisnih družb na trgu trd oreh. »Viri za zapiranje rudnika so bili kriti iz državnega proračuna, in zakaj bi prodajal premoženje na zalogo, če ni treba,« je odločitve nekdanjega vodstva komentiral Jelen, ki je sicer vsa leta v podjetju Irgo Consulting bedel nad porabo sredstev, ki so za zapiranje rudnika prihajala iz državnega naslova.

Teh se je od leta 2000, ko se je začelo zapiranje rudnika, v Zasavje steklo za 180 milijonov evrov in čeprav je to okoli 70 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno z zakonom, se številni davkoplačevalci sprašujejo, kam so šla sredstva, da jih je na koncu zmanjkalo tako za zapiralna dela in sanacijo degradiranih površin kot tudi za poplačilo zaposlenih. Še posebno ob dejstvu, da nadzor porabe sredstev ni nikoli pokazal nepravilnosti. »V preteklih letih sem imel nadzor v tehničnem in finančnem delu zapiralnih del. Aktivnosti, ki so bile financirane iz proračuna, smo dokumentirali in tudi potrdili,« pravi Jelen. Dodaja pa, da pri nadzoru nikoli niso imeli pregleda nad prihodki iz proizvodnega dela oziroma nad poslovanjem skupine RTH.

Porabo tega denarja, ki se ga je do leta 2012, ko so zasavski rudarji še kopali premog, nabralo krepko čez 200 milijonov evrov, je namreč spremljal le nadzorni svet RTH. Jelen sicer ne želi komentirati, kam bi se lahko stekala ta sredstva, pravi pa, da zakon jasno določa, da bi se tudi ta vir prihodkov moral namenjati izključno za zapiranje rudnika. In čeprav se po rdečih revirjih veliko šušlja, da ni bilo tako, nihče tega ne pove naglas. Tako še vedno zadnja beseda ostaja nekdanjemu vodstvu, ki ves čas zanika, da bi denar porabljali nenamensko. Da vendarle ni tako, je pokazala lanska revizija poslovanja ki jo je opravil Deloitte in bivšemu vodstvu ter nadzornemu svetu pripisal za milijon evrov oškodovanja družbe. Slovenska odškodninska družba (Sod) je Jelenu naložila, da zoper nekdanje organe vodenja in nadzora takoj ukrepa in vloži odškodninske tožbe, vendar tega še ni storil, zagotavlja pa, da bo odškodninske tožbe vložil do konca meseca.