Katera verzija festivala Street Explosion bo to?

Imeli smo tri festivale, ki so bili mešanih žanrov, od drum'n'bassa do breakbeata in digital hardcora. Prvi je bil leta 1999 na Metelkovi, naslednje leto je bil festival v K4 in ta mi je najljubši. Ravno tedaj je prišel ven Klemen Klemen s Trnow stajlom, zraven so bili Blackout, El Bahattee iz Zagreba, Cancel, Ugly Leaders in številni didžeji. Pozneje so sledili še povsem hiphop festivali, ki se jim je reklo Explosion in Downtown, zadnji dve leti delovanja smo pripravljali tudi veliki hiphop festival. Skupno smo se z raznimi prireditvami približali številki dvajset.

Kako ste prišli v posel?

Najprej sem imel bend oziroma sem si želel, da bi rapal in pisal besedila. Doma sem snemal na kasete, potem smo se pa okvirno dogovarjali za sodelovanje z Bokijem in Fidžijem oziroma njegovim bratom Dadom ter tudi že vadili, potem se je pojavil novinar Antene, ki je hodil v videoteko, v kateri sem delal; stalno sem ga gnjavil, naj nas spromovira, in nekega dne je prišel in rekel, da smo naslednji dan v Anteni. Poklical sem ekipo, da smo se fotografirali, potem je bilo pa treba seveda narediti bend. Tako je nastal Black Weed, ki se je kasneje ob razširitvi preimenoval v Cancel, v katerem sem se zadržal par let. Z njimi smo izpeljali kar nekaj solidnih nastopov.

Kdaj ste prepoznali svoj organizatorski smisel – oziroma kako bi opredelili svojo vlogo v šovbiznisu?

Treba je povedati, da je do tega pripeljal splet okoliščin, predvsem je šlo za pomanjkanje nastopov. Z Vladom Mihajlovićem sva si rekla, da če hočemo zares »žgati«, je najbolje, da kar sama organizirava koncert. Zamisel sva vsebinsko razširila in tako se je rodil prvi Street Explosion. Po navadi sem zadolžen za dizajn, medtem ko za organizacijo in piar v glavnem skrbi Vlado. Za nabor bendov se dogovarjava skupaj.

Koliko ste na tekočem z dogajanjem glede na to, da ste se iz Ljubljane preselili v Zadar?

Seveda je selitev nekoliko vplivala, čeprav sem pozimi po navadi v Ljubljani. Podmladka ne poznam več tako dobro, medtem ko starejšim izvajalcem sledim. Sicer so naokoli isti ljudje. Le starejši so za kakšen album in izkušnjo več, postali so boljši.

S kompletne hiphop scene na prelomu tisočletja je bržkone največ naredil Klemen Klemen?

Klemen je, kar se tiče klasične hiphop scene, najboljši. Fidži mi je prav tako všeč, čeravno me je z zadnjo ploščo presenetil. Nisem pričakoval, da bo šel toliko v pop, je pa to še vedno Fidži.

Besedila vendarle stojijo?

Brez dvoma, četudi je šel bolj na šalo – ampak hudo.

Od kod vzgib, da greste po vsem tem času znova v organizacijo dogodka Street Explosion?

Ideja je bila impulzivna, instinktivna. Brez priprav. Sedeli smo na pivu, začeli smo obujati spomine na stare čase, potem je nekdo rekel, da bi res lahko naredili eno eksplozijo, za dušo. »Jaaaa, greeemo, za duuuušooo!« Izvlekli smo list papirja in program je bil narejen še isti večer. Naslednji dan so vsi povabljeni potrdili nastop, za kar se moram vsem res zahvaliti.

Niste več mulci, ne?

Jah, »fotri« smo postali, ja.

Ja, kdo bi si mislil, da tudi vi. Ste na festival pripeljali kaj svežega in novega?

Tokrat je »line up« iz naše generacije, le Kiša metaka so novi in bodo prvič nastopili v Sloveniji – tako da smo obdržali tisto značilnost festivala, da na njem vedno predstavimo nekaj svežega in obenem kakovostnega. Sicer bodo tu Edo Maajka, Bad Copy, Klemen Klemen, General Woo, pridejo pa tudi Laganee, Kosta, Doša, Brodii, Samo, Boris in Mito, ki bodo izvedli komad Bojkot. Hud komad, s stališčem, ki ga podpiram tudi sam – komad o tem, kar tlači državljane.

Kako si razložiti, da fantje iz šovbiznisa pljuvajo čez kapitalizem?

Za te fante bi težko rekel, da so šovbiznis, ampak so prej del uličnega dogajanja. Sicer pa, enkrat so Zacka iz Rage Against The Machine vprašali, kako so lahko pri založbi Sony, obenem pa se pritožujejo čez vse, pa jim je odgovoril, da so Sony zgolj izkoristili za to, da ljudje slišijo njihovo stališče.

In obenem je imel dobiček tudi Sony, mar ne?

Jah, to je pa cena, ki jo plačaš.

Kakšno mesto ima Ljubljana oziroma Slovenija na hiphop sceni območja nekdanje Jugoslavije?

Mislim, da ima zelo dober oziroma bistveno močnejši položaj, kot ga je imela pred desetimi ali petnajstimi leti, ko je bil glavni Zagreb. Tukaj je bilo tedaj še vse precej v povojih, medtem ko je bila drum'n'bass scena verjetno tukaj močnejša že takrat.

Kdo je, če odmislimo Ramba Amadeusa, prvi raper na tem območju?

Sam sem kot prvega spoznal kar Ali Ena, za katerega sem štirinajst dni hodil v štacuno spraševat, kdaj bo plošča zunaj, in vsakič izvedel: »Ni še, jutri bo.« Prva plošča od The Beat Fleet, ki so v Sloveniji prvič nastopili na tretjem Explosionu, je bila prav tako odlična, potem so seveda sledili Tram 11, Bolesna brača, Elemental, El Bahattee in pa Voodoo Popeye iz Srbije.

El Bahattee, ki je, zanimivo, poniknil po vznemirljivem startu?

Zdaj se menda ukvarja z oblikovanjem v neki firmi in je popolnoma ven iz scene.

Rekel bi, da v letošnjem naboru izvajalcev manjka kvečjemu še Stoka iz Zagreba.

Njega ne bo, ker je program pač tak, kakršen je. Saj tudi ni časa za vse, ostati mora še kaj za naslednjič. Kolikor vem, se je Stoka nedavno tretjič vrnil z zdravljenja in da prihaja ven njegova nova plošča. Ima tudi nov komad Ekipa devetdesetih, na njem pa gostujeta General Woo in Bizzo iz Bolesne brače. Sta pa Nered in Stoka na Explosionu seveda že nastopila.

Kakšne so možnosti za izvoz festivala zunaj meja Slovenije?

Enkrat smo sicer že gostovali v Zagrebu v Močvari in smo imeli polno, čeprav je bil line up popolnoma slovenski.

Kar potrjuje značilnost alternativne scene, da uspeva dosegati recipročnost, medtem ko Vili Resnik težko nastopi v Zagrebu?

Da, ljudje tu sodelujejo in sledijo drug drugemu, ne glede na oddaljenost.