Tako bolniki kot slovenski zdravniki, ki jih povezujejo možgani, so razpeti med blišč in bedo, opisuje stanje področja, ki zaradi svoje zapletenosti in nepoznavanja zbuja med ljudmi pogosto veliko mero strahospoštovanja, prof. dr. Zvezdan Pirtošek z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Med blišč uvršča kopico novih spoznanj s področja nevroznanosti in delovanja možganov, nova zdravila pa tudi novo sodobno nevrološko kliniko in laboratorij, kjer naj bi se, kot so upali, tudi pri nas začelo »živahno življenje nove dobe možganov«. A realnost ni tako bleščeča, ugotavlja dr. Pirtošek. Pojasni, da so bolezni možganov še vedno preveč stigmatizirane, in to ne le med nepoučeno javnostjo. Stigma je, kot pravi, tudi v politiki, ki si pred temi boleznimi zapira oči.
Zato se kot zdravnik čuti dolžan opozoriti, da v Sloveniji že drugo leto nismo več sposobni poskrbeti za ljudi, ki imajo kronično nevrološko bolezen z občasnimi poslabšanji, predvsem multiplo sklerozo, epilepsijo, demenco in parkinsonizem. »Če ste mlad človek z multiplo sklerozo, boste hitro prišli na prvi pregled, na kontrolni pregled pa šele čez dve leti, čeprav bi morali priti že čez dva ali tri mesece. Če ste starejši in imate epilepsijo, boste hitro prišli na pregled, kasnejši kontrolni pregledi pa vam bodo oteženi. Če ste starejši in se bojite, da imate izgubo spomina, boste zelo dolgo čakali že na prvi pregled, na kontrolni pregled pa boste prišli šele naslednje leto.«
Ljudje nismo egoistična bitja
Med novimi bleščečimi spoznanji dr. Pirtošek med drugim izpostavlja dognanje, da človek giba ne načrtuje zavestno le v možganski skorji, kot smo mislili doslej, saj zdaj vemo, da pri tem sodelujejo tudi globine možganov. Izpostavlja, da je nedavno odklenkalo tudi nekoč prevladujoči paradigmi, da smo ljudje zelo egoistična bitja. Ovrglo jo je spoznanje, da se nam, če vidimo trpljenje sočloveka, zbudi aktivnost v centru za fizično bolečino. »Ko smo soočeni z bolečino sočloveka, jo torej tudi sami občutimo,« pojasnjuje dr. Pirtošek in dodaja, da jo seveda vsi ne občutimo enako. Še zlasti ne mučitelji, ki bolečino zadajajo.
Iz laboratorijev prihajajo tudi novi obeti za zdravljenje nevroloških in nevrodegenerativnih bolezni, nadaljuje dr. Pirtošek in opozori, da so nevroznanostveniki lani dokazali, da se določen del možganov, insula oziroma skorja, pri relativno mladih kadilcih tanjša. To je prvi neposredni dokaz, da kajenje v mladosti strukturno poškoduje možgane. Pri nas pa število mladih kadilcev narašča in med njimi je še zlasti veliko deklet.
Epidemija tihega trpljenja kljub obetavnim prebojem
Novosti ne manjka niti na področju novih diagnostičnih metod. »V medicini smo nevrologi vedno žalostni ob določenih boleznih, mednje zagotovo sodijo živčno-mišične bolezni. Iz laboratorijev je prišla napoved, da rastlinski pigment čisti slabe beljakovine, ki uničuje celice pri spinalni mišični atrofiji zelo malih otrok. Zanimiv je tudi podatek, da lahko s kombinacijo škorpijonovega strupa in laserja osvetlimo naraščajoči tumor v možganih. Ugotovljeno je bilo tudi, da določena snov pri miškah prepreči parkinsonizem. Vsi se bojimo demence, pri kateri pride do odlaganja slabih beljakovin v možgane, iz laboratorija pa prihaja vest, da se z določeno snovjo za kar devetdeset odstotkov lahko zmanjša slabe beljakovine, našteva dr. Pirtošek obetavne napovedi področja, ki ga hkrati, kot je opozoril, pestijo tudi težave. Poleg že omenjene prevelike stigmatizacije povzročajo nevrodegenerativne bolezni, predvsem demenca in parkinsonizem, tudi epidemijo tihega trpljenja približno štirideset tisoč ljudi v Sloveniji, ugotavlja dr. Pirtošek in dodaja, da je število trpečih še veliko večje. Skupaj s svojci naj bi zajemalo okoli sto tisoč ljudi, saj se država z epidemijo ne želi soočiti in mirno prevaljuje njena bremena na pleča svojcev in zdravstvenega osebja. Zgovoren je tudi podatek, da je bilo nedavno ugotovljeno, da je umrljivost zaradi alzheimerjeve bolezni šestkrat večja, kot smo do zdaj mislili, opozarja dr. Pirtošek.
Spanje čisti možgane
Vedno nova nevroznanstvena spoznanja so zelo pomembna za posameznika in družbo, opozarja prof. dr. Grega Repovš s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, pri čemer ima v mislih kumulativno kopičenje znanja. To se kaže na področju odkrivanja vzrokov bolezni in poškodb ter pri hitrejšem zdravljenju in naprednejših terapijah. »Napredki so vidni predvsem na področju vzpostavitve komunikacije posameznika, ki ima določeno težavo, z računalnikom. Veliko prebojev je tudi na področju slikovnih metod, ki so v pomoč pri odkrivanju nevrodegenerativnih bolezni, še preden se pojavijo simptomi. Nevroznanost v zadnjem času odkriva tudi, kakšna je funkcija spanja. Odkrito je bilo namreč, da ima spanje tudi fiziološko funkcijo, pomaga pri čiščenju možganov ter je v pomoč pri metabolnih procesih, ki so lahko za možgane sicer škodljivi. Vedno večji raziskovalni napori so usmerjeni tudi v to, kako možgani delujejo kot celota, in ne zgolj v preučevanje posameznih delov. Pomembno je namreč, kako so možgani med seboj povezani, na mikronivoju, med možganskimi celicami in makronivoju, med posameznimi področji. Povezave v možganih raziskuje mednarodni projekt Človeški konektom,« je dodal prof. dr. Repovš.
Nasledniki največjega biološkega projekta v zgodovini
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih, kar je nosilna nit letošnjega tedna možganov, odlično pozna doc. dr. Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Podobno kot pri Projektu človeški genom (Human Genome Project), ki je bil največji biološki projekt v zgodovini, v sklopu katerega je znanstvenikom v 13 letih uspelo razvozlati zgradbo človeškega genoma, so tudi za raziskavo človeškega konektoma nastali veliki mednarodni projekti. Začelo se je pred štirimi leti s petletnim Projektom človeški konektom (Human Connectome Project), ki preučuje zgradbo in delovanje možganov 1200 zdravih ljudi (dvojčkov in sorojencev iz 300 družin), hkrati pa razvija, izboljšuje in usklajuje načine zajema, analize in prikaza teh podatkov,« je pojasnil dr. Koritnik in dodal, da so podatki raziskav prosto dostopni vsem raziskovalcem.
Superračunalniške simulacije
Leto 2013 predstavlja mejnik v raziskovanju človeškega konektoma zaradi začetka dveh novih mednarodnih projektov, ki ju financirata Evropska unija in Združene države Amerike in bosta v desetih letih skupaj stala več kot tri milijarde evrov. Evropski Projekt človeški možgani (Human Brain Project) s pomočjo superračunalnikov razvija simulacijo celotnih človeških možganov, ameriški Iniciativa možgani (BRAIN Initiative) pa kartira aktivnost vsakega posameznega nevrona v človeških možganih. Oba projekta bosta za uspeh potrebovala nove pristope in tehnologije, ki so še v povojih. Kaj bodo projekti prinesli in ali jim bo uspelo preprečiti in odpraviti možganske bolezni, je po mnenju doc. dr. Koritnika še prezgodaj napovedovati. »Vsekakor se že spreminja način, kako preučujemo in razumemo možgane. Glavno spoznanje pa je, da so v možganih pomembna omrežja.«
