Toda po pisanju ene od februarskih številk revije Science raziskave francosko-izraelskega profesorja Yehezkela Ben-Arija na miših in podganah kažejo, da je neobičajno visoka raven klora v nevronih takoj po rojstvu morda odločilna za pojav avtizma tudi pri človeškem novorojenčku, kar bi bilo mogoče vsaj delno popraviti že pred porodom.
Profesor Ben-Ari, direktor Sredozemskega nevrološkega inštituta iz Marseilla, je potrdil rezultate svoje raziskave iz leta 2012 na 60 avtističnih otrocih, pri katerih so injekcije diuretika bumetanida, ki zmanjšujejo količine klora v nevronih, v 77 odstotkih primerov omilile avtistične motnje. Kritiki te raziskave na otrocih so sicer menili, da ni bil pojasnjen biološki mehanizem, ki ob nižji ravni klora zmanjšuje avtistične motnje. Ravno ta mehanizem v povezavi z živčnim prenašalcem GABA, na katerega vpliva vsebnost klora, je želel lani Ben-Ari pojasniti z raziskavo na glodalcih, pri čemer je predpostavil, da se pravzaprav vse odloči ob rojstvu. Po njegovih opažanjih je namreč raven klora v nevronih normalnih mišjih fetusov vedno zelo visoka, ob rojstvu pa se nenadoma zmanjša in tudi potem ostaja nizka. Do tega padca ravni klora ob rojstvu pa ne pride pri avtističnih miših, ki imajo tudi po rojstvu veliko klora v nevronih. »Raven klora po porodu je odločilna za pojav avtizma,« pravi profesor Ben-Ari.
Da bi spodbudil padec ravni klora, je njegova ekipa brejim miškam in podganam pred kotitvijo dala injekcijo bumetanida, pri čemer so živali nosile fetuse, ki naj bi po rojstvu zaradi genetske pogojenosti (mutacije sindroma X) ali zunanjega posega znanstvenikov razvili avtizem. Tako je prišlo do padca ravni klora in mladiči glodalcev so se po rojstvu delno izognili avtističnim motnjam. Ni pa jasno, ali naj bi to trajalo vse njihovo življenje. Prav tako ni nujno, da bi do podobnih rezultatov prišli pri človeških novorojenčkih.
A če je v tem primeru bumetanid povzročil padec ravni klora, se postavlja vprašanje, kakšen je naravni mehanizem, ki pri zdravem novorojenčku oziroma mladiču omogoči to znižanje klora. Zdi se, da ima pri tem odločilno vlogo hormon oksitocin, ki ob koncu nosečnosti vpliva na krčenje maternice. »Skladno z rezultati naših raziskav epidemiološke študije kažejo, da je avtizma več pri otrocih, ki so se rodili s pomočjo carskega reza. Dejansko se v tem primeru ne izloča oksitocin,« pravi Ben-Ari.
Trenutno potekajo klinični testi na 120 avtističnih otrocih v starosti od 2. do 18. leta za potrditev rezultatov raziskave iz leta 2012 glede učinkovitosti diuretika bumetanida, ki bi bil nato lahko odobren za zdravljenje avtizma. Omenjeno zdravilo bi bilo najbrž učinkovito predvsem pred rojstvom. Najprej pa je treba najti način, kako ugotoviti, pri katerih fetusih naj bi se po rojstvu razvile avtistične motnje.mš
