Kronična ledvična bolezen, ki je pogosto posledica sodobnega nezdravega načina življenja, je vse bolj razširjena in predstavlja tudi vse večje zdravstveno breme, ugotavlja prof. dr. Damjan Kovač s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Ima jo namreč že vsak deseti zemljan, na starost pa se delež obolelih znatno veča. V starosti med 65. in 75. letom jo ima že četrtina populacije, v starosti nad 75 let pa večina. Ker pa bolezni ledvic do zelo napredovane stopnje bolnikom ne povzročajo praktično nikakršnih težav, jih večina kljub sorazmerno enostavni diagnostiki za bolezen niti ne ve oziroma se jim jo odkrije v že zelo napredovali fazi, ko je zdravljenje zahtevnejše, opozarja Damjan Kovač.
Zato je prepričan, da so vsakoletne preventivne akcije ob svetovnem dnevu ledvic, kakršna v organizaciji Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovenskega nefrološkega društva danes poteka tudi pri nas, zelo pomembne. V njej sodeluje več kot 200 prostovoljcev, ki ljudi ozaveščajo o pomenu skrbi za ledvice, merijo krvni tlak in ponekod tudi krvni sladkor. V številnih laboratorijih zdravstvenih domov in bolnišnic pa danes ogroženi populaciji brezplačno merijo prisotnost beljakovin v seču. Ljudi, ki jim jih bodo ugotovili, bodo napotili na posvet k osebnemu zdravniku, je pojasnil Kovač in poudaril, da je zgodnje prepoznavanje bolezni, pravočasno zdravljenje in preprečevanje njenega napredovanja odločilnega pomena.
Bolezni ledvic ne bolijo, a niso vnemar
»Ledvice so tisti organ, ki vzdržujejo primerno količino vode v telesu, odvajajo odvečne snovi in ohranjajo primerne ravni krvnega tlaka. Delovanje ledvic, srca in ožilja je tesno povezano. Čeprav je manj verjetno, da bi slabše delovanje ledvic pri starejših vodilo v končno ledvično odpoved, nas zgodnje odkritje tovrstnih težav opozori na večje tveganje nastanka srčno-žilnih zapletov, ki so v razvitem svetu vodilni vzrok zbolevnosti in smrtnosti. Torej s tem, ko varujemo ledvice, varujemo tudi srce,« navaja Kovač.
Večje tveganje nastanka kronične ledvične bolezni nosijo zlasti ljudje, ki imajo zvišan krvni tlak, ki imajo sladkorno bolezen, bolniki z boleznijo srca ali ožilja, ki so prekomerno hranjeni, so kadilci, ljudje z ledvičnimi kamni ali povečano prostato, ljudje, katerih svojci imajo to bolezen, in vsi starejši od 50 let,« je naštel Kovač. »Zato nefrologi opozarjamo na zdrav življenjski slog, uravnoteženo in zmerno prehrano, opustitev kajenja, redno merjenje krvnega tlaka, dobro urejenost sladkorne bolezni, pomembne pa so tudi normalne krvne maščobe.« Dodal je, da lahko z upoštevanjem naštetega močno zmanjšamo možnosti nastanka bolezni in upočasnimo njeno napredovanje.
Kronična ledvična bolezen ne vodi vedno v ledvično odpoved in potrebo po dializnem zdravljenju ali po presaditvi ledvic, vendar oslabljeno delovanje ledvic vedno neposredno vpliva na srce in žilni sistem, privede do pospešene ateroskleroze in zveča možnosti za srčni infarkt in možgansko kap, je opozoril Kovač. Andrej Škoberne, dr. med., prav tako s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, je dejal, da kronična ledvična bolezen, zlasti pri starostnikih, zvečine pomeni oslabelo ledvično delovanje. »Velika večina ne bo doživela končne ledvične odpovedi in ni bojazni, da bi jim ledvice povsem odpovedale. V Sloveniji po naših podatkih doživi končno ledvično odpoved od 200 do 250 ljudi na leto, z veliko bolj razširjeno kronično ledvično boleznijo pa so kljub temu povezane težave s srcem, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in povišan krvni tlak,« je opozoril Škoberne. »Osebe s kronično ledvično boleznijo tudi bolj ogroža akutna ledvična okvara, torej nenadno poslabšanje ledvičnega delovanja. Zaradi procesa staranja imajo starostniki že tako težave s proizvajanjem koncentriranega urina in ledvice težko zadržujejo vodo; pri bruhanju, resnejši okužbi ali driskah pride pri njih bistveno prej do izsušitve in hitreje do stanj, ko začno ledvica nenadno slabše delovati,« je pojasnil Škoberne.
Z zdravili ne kaže pretiravati
»Opozoriti moram tudi na pomembno funkcijo ledvic pri odstranjevanju zdravil iz telesa. Če delovanje ledvic ni dobro, je lahko to bistveno upočasnjeno in je temu treba prilagoditi odmerke zdravil, nekatera zdravila pa je takim bolnikom celo prepovedano jemati. Če za bolezen ne vemo, tega seveda ne moremo upoštevati,« je jasen Škoberne. Posebej je opozoril na prekomerno uporabo zdravil v prosti prodaji, zlasti zdravil proti bolečinam, ki jih imenujemo nesteroidni antirevmatiki in jih ljudje pogosto jemljejo za glavobol ali mišično-skeletne bolečine. Pravi, da se ljudje na splošno premalo zavedamo njihovega vpliva na ledvice. Kronično ledvično bolezen, ki bolnikom dolgo ne povzroča nobenih težav, pa lahko v zgodnji fazi odkrijejo le z laboratorijskimi preiskavami krvi in urina.
Seznam za presaditev ledvic (pre)kratek
Na aktivni čakalni listi za presaditev ledvic, ki je v Sloveniji bistveno krajša kot v državah, s katerimi se najraje primerjamo, je vselej od 50 do 100 bolnikov. Med bolniki z odpovedjo ledvic pa je delež bolnikov s presajeno ledvico 30-odstoten in čeprav vztrajno narašča, nam še ni uspelo ujeti 50-odstotnega deleža, ki ga dosegajo v večini evropskih držav z razvitejšo in daljšo tradicijo transplantiranja organov, je dejal Kovač. Vzroke vidi v kadrovskih in prostorskih težavah, ki jih stopnjuje večmesečna čakalna doba na preiskave. Za presaditev ledvic pa se pogosteje odločajo bolniki z ledvičnim odpovedovanjem, ki jih o presaditvi poučijo dovolj zgodaj, ko še ne potrebujejo dialize in se še ne navadijo nanjo. Slednja bolnikom odvzame za zdravljenje štiri ure trikrat na teden.