Ko so sodni cenilci določali odškodnine pri gradnji dela dolenjske avtoceste pri Pluski, so znesek prilagodili vnaprejšnjemu dogovoru med državo in razlaščenci, nato se je višina izračunane odškodnine kar potrojila.
Oškodovanci, ki so morali svoje premoženje prodati državi za gradnjo železniške proge Pragersko–Hodoš–državna meja, so zaradi »nadomestila za škodo«, ki so jo upoštevali sodni cenilci, prejeli za 1,161.423 evrov višje odškodnine kot tisti, ki so bili razlaščeni zaradi gradnje glavnih in regionalnih cest.
To sta samo dva primera neučinkovitega določanja višine izplačanih odškodnin tistim, ki jih je država razlastila zaradi gradnje in obnove gospodarske javne infrastrukture. V obdobju med 1. januarjem 2010 in 30. septembrom 2012 je država izplačala za slabih 32 milijonov evrov odškodnin. Neupravičeno je bilo izplačanih za 1,1 milijona evrov odškodnin, cenitvena poročila za 6,5 milijona evrov odškodnin pa so bila nepopolna, je ugotovilo računsko sodišče.
Koliko denarja se je v preteklosti izplačalo v navzkrižju z zakonodajo, predvsem v času intenzivne gradnje javne infrastrukture pred gospodarsko krizo, ni znano. Gotovo pa gre za več deset milijonov evrov.
Sodišče ni moglo preveriti upravičenosti izplačil
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter vlada nista nikoli zagotovili ustreznih pravnih podlag, ki bi poenotile način ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Računsko sodišče zato ni moglo preverjati upravičenosti izplačil, je včeraj dejal drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb.
Cenitvena poročila, na podlagi katerih je ministrstvo za infrastrukturo in prostor določalo odškodnine, so le delno ali sploh niso ustrezala zakonskim zahtevam. Sodni cenilci v svojih v poročilih neredko niso utemeljili dejavnikov, na podlagi katerih so določili ceno, predložili niso niti dokazil o ogledu nepremičnin na terenu.
Dejavnik neučinkovitega določanja odškodnin je tudi ta, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor naročila oddajalo samo določenim cenilcem, ki jih je izbralo samo. Ti pa niso dobili navodil, katere zakonske podlage morajo upoštevati, nekateri med njimi zato niso niti podali izjave, da je njihovo poročilo opravljeno v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.
Neučinkovit je tudi nadzor nad delom sodnih cenilcev, za katerega je zadolženo ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Medtem ko morajo kandidati za pooblaščenega ocenjevalca vrednosti obvezno opraviti preizkus strokovnosti, kandidatom za sodnega cenilca tega na podlagi odločitve ministra ni treba opravljati, ugotavlja računsko sodišče.
Sodni cenilci ne morejo prevzeti odgovornosti
Zaradi ugotovljenih napak so revizorji računskega sodišča vladi ter ministrstvoma za infrastrukturo in prostor ter pravosodje in javno upravo naložili pripravo popravljalnih ukrepov. Kateri so ti ukrepi, bosta ministrstvi sporočili po preučitvi revizijskega poročila.
V združenju sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko se zavedajo težav, ki nastajajo pri cenitvah v primeru razlastitev. »Vendar sodni cenilci ne morejo prevzemati odgovornosti za pomanjkljive pravne in strokovne ureditve,« poudarja Andrej Kocuvan, predsednik komisije za presojo strokovnih mnenj v združenju. »Slediti morajo načelu, da mora predmet biti ocenjen pošteno. Premoženje je v teh primerih treba oceniti na način, da ljudje ohranijo socialni in ekonomski položaj.«
Cenilci se že vrsto let srečujejo s pomanjkanjem usklajenih pravil, kadar ocenjujejo nepremičnine, ki se ne prodajajo na prostem trgu, temveč prisilno, poudarja Kocuvan. Po veljavni zakonodaji bi že oktobra 2010 tedanji minister za okolje in prostor Roko Žarnić moral z uredbo in podrobnejšimi pravili urediti to področje. Združenje mu je ponudilo sodelovanje, vendar se ministrstvo na dopise ni odzvalo. Avgusta 2012 je ministrstvo pod vodstvom Zvonka Černača sicer sklicalo delovni sestanek, po katerem je pripravilo predlog pravilnika, ki pa je bil po oceni združenja zelo nedorečen.
»Pravilnik smo dopolnili in preuredili ter ga decembra 2012 ponudili ministrstvu. Od takrat nismo dobili nobenega odgovora ali povabila k sodelovanju,« je razočaran Kocuvan, ki opozarja še na eno sistemsko pomanjkljivost. »Lansko jesen je geodetska uprava s svojega portala umaknila možnost vpogleda v evidenco trga nepremičnin za registrirane uporabnike. S tem je stroki odtegnila vpogled v izvorne podatke o tržnih cenah, kar se pozna pri delu sodišč in pri razlastitvah.«
