Direktor podjetja E-net okolje, ki za Ekorel skrbi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, nam je pojasnil, da odpadkov ne bodo predelovali s sežigom, ampak fizikalno-kemijsko – z ločevanjem olj iz onesnažene vode, ki nastaja pri različnih strojnih delih. A kljub temu da gre za predelovanje občutljivih snovi, se v Ekorelu niso odločili bližnjih stanovalcev Stražišča seznaniti s projektom. Hodalič pravi, da je investitorju Krču svetoval drugače: »Svetoval sem, da je treba ljudi seznaniti s projektom, a se za to niso odločili.« Opozoril je, da so v vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja predvideli predelavo 48 ton odpadkov na dan, »a mora biti v okoljevarstvenem dovoljenju pač napisana maksimalna kapaciteta, ki znaša 292 ton«. Gre za predelavo zaoljenih vod in muljev – načrtujejo dejansko predelavo 7458 ton takih odpadkov na leto, kjer bodo nastale industrijske odpadne vode odvažali v ČN Domžale, izpustov v zrak ne bo. Oglasila se je tudi Agencija RS za okolje, ki poudarja, da ne gre za sežigalnico, ampak za drugačno napravo za obdelavo odpadkov, postopek za izdajo dovoljenja pa še poteka.

Imajo občutek, da so jim projekt prikrivali

Na Mestni občini Kranj projekt Ekorela preučujejo, zagotovili so nam, da se bodo vključili v postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, v delo, ki se nanaša na spoštovanje prostorskih aktov. V vsakem primeru zagotavljajo, da si bodo prizadevali za čim manjše vplive na okolje, saj je občina pred kratkim v bližini industrijske cone s prostorskimi akti omogočila gradnjo 40 stanovanjskih hiš v novem naselju. Na občini bodo za sosesko uredili tudi dostopno cesto in priključke na komunalno omrežje.

Predsednik KS Stražišče Jure Kristan je poudaril, da je za tak projekt nenavadno, da zakonodaja predvideva objavo naznanila le na sedežu upravne enote in na spletni strani agencije za okolje, kjer pa je mnogim občanom kljub trudu ni uspelo najti. »Ljudje, občani pač niso tako pogosti obiskovalci upravne enote, še manj spletne strani državne agencije. Prav tako pa je treba preveriti, ali je ta naprava in ta dejavnost sploh skladna s prostorskimi akti za to območje. KS Stražišče in tudi drugi smo že opozarjali na nujnost komunalne ureditve, ker so posamezniki zaznali in tudi zabeležili sporne izlive odpadnih voda naravnost v okolje.«

Ko je v coni zagorelo, ni bilo vode

Industrijska cona Laze ni dobro zapisana niti pri gasilcih. Ob enem od požarov v stavbi v neposredni bližini bodoče naprave za predelavo nevarnih odpadkov je namreč zagorelo, gasilci pa so imeli hude težave, ker ni ustrezne oskrbe z vodo. Ob večji nesreči bi bilo kaj takega zelo problematično, trdijo v PGD Stražišče. Posamezniki pa so s kamerami in fotografijami že beležili sporno izcejanje odpadnih vod v Lazah, o čemer smo že pisali tudi v Dnevniku.

Peter Eterovič iz civilne pobude »Stražišče, zbudi se« nam je potrdil izjemen odziv ljudi na spletu, ki so že konec tedna oddajali podpise proti projektu predelave nevarnih odpadkov. Tudi po njegovem mnenju je investitor zatajil predvsem pri obveščanju ljudi, ki živijo v neposredni bližini načrtovanih objektov. »Potem se pač pojavijo novice o sežiganju, o ogrožanju okolja in o nevarnostih. Želimo jasne odgovore vsaj zdaj, večinsko mnenje ljudi pa je, da taka dejavnost oziroma njen povečan obseg ne sodi v to okolje. Sploh zato ne, ker Laze niso komunalno urejene, kot bi morale biti za tako industrijo,« pravi Eterovič.