Le nekaj dni pred referendumom, na katerem se bodo prebivalci ukrajinskega Krima izrekali o priključitvi Rusiji, je ukrajinsko obrambno ministrstvo odredilo vojaške vaje po vsej državi. Ukrajinska vojska bo v okviru vaj preverila svojo bojno pripravljenost, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Začasni ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh je vojaške vaje napovedal v televizijskem intervjuju, ob tem pa je dodal, da je vojski zaukazana polna bojna pripravljenost. Po besedah Tenjuha vlada v Kijevu sicer stavi na diplomacijo, medtem ko je Moskvi naklonjeno politično vodstvo Krima vaje kritiziralo kot agresijo.

»Več kot 80 odstotkov prebivalcev Krima bo podprlo priključitev Rusiji«

Samooklicano prorusko vodstvo Krima pričakuje, da bo v nedeljo na referendumu priključitev tega ukrajinskega polotoka Rusiji podprla velika večina volivcev. »Več kot 80 odstotkov prebivalcev Krima bo podprlo priključitev Rusiji,« je danes napovedal predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov. Po njegovih besedah na to kaže v nedeljo izvedena javnomnenjska anketa.

Napovedal je tudi, da bodo po priključitvi Krima Rusiji na polotoku nekaj časa enakovredno uporabljali ukrajinsko grivno in ruski rubelj. Po njegovih besedah bi to lahko veljalo pol leta, plače pa bodo izplačevali v rubljih, prav tako bodo cene označene v ruski valuti, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki navaja ruske tiskovne agencije.

Svobodno odločanje o državljanstvu

Premier Krima Sergej Aksjonov je dejal, da priprave za priključitev Rusiji že potekajo. Zagotovil je, da se bodo v primeru priključitve Rusiji prebivalci lahko svobodno odločali o državljanstvu. »Nihče ne bo prisiljen v odpoved ukrajinskemu potnemu listu,« je dejal. Po njegovih besedah bosta na polotoku uradni jezik samo ruščina in krimska tatarščina. Dodal je še, da bodo po ocenah za pripravo referenduma namenili 1,8 milijona ameriških dolarjev.

Preprečili so jim dostop do največjega ukrajinskega vojaškega oporišča

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, je Rusija do vhoda v jezero Donuzlav pripeljala staro sovjetsko bojno ladjo Očakov, ki od leta 2011 ni v uporabi, in še dve manjši ladji ter jih minuli četrtek razstrelila. Tako sedaj blokirajo ozki prekop, ki vodi do Črnega morja.

Ukrajinski častniki iz bližnjega pomorskega oporišča Novoozerne, ki je eno od štirih največjih na Krimu, poudarjajo, da je Rusija to storila, da njihove ladje ne bi mogle priti do največjega ukrajinskega vojaškega oporišča v Odesi, ki je na zahodu države in je največje pristanišče v državi.

Omejeni viri ukrajinske mornarice

Kot je pojasnil eden od poveljnikov v oporišču, kapetan Viktor Šmiganovski, če ne bi bilo blokade, bi lahko z ladjami odpluli do Odese in preprečili, da bi mesto zavzele ruske sile. »Bili bi močnejši v zavezništvu z ladjami iz Odese,« je dejal.

Sedež ukrajinske mornarice je v Sevastopolu, ki pa je sedaj blokirana s strani proruskih sil. V tem mestu ima sicer svoj sedež tudi ruska črnomorska flota.

Ukrajinska mornarica ima omejene vire, pomemben udarec pa je doživela minuli teden, ko je njen poveljnik, admiral Denis Berezovski prestopil na stran proruskih oblasti na Krimu.

Ukrajinska mornarica desetkrat manjša od ruske

Ukrajinska mornarica je desetkrat manjša od ruske in trpi zaradi nezadostnega financiranja, ocenjuje londonski Mednarodni inštitut za strateške študije.

Ukrajinci imajo med drugim samo eno podmornico iz obdobja Sovjetske zveze, ki jo sedaj skušajo usposobiti, potem ko ni bila v uporabi deset let.

Oporišče Novoozerne po ocenah varuje več deset vojakov, po besedah Šmiganovskega pa je po razstrelitvi ladij v oporišče prišel poveljnik ruske črnomorske flote Aleksandre Vitko in jih pozval, naj prestopijo na rusko stran. To so zavrnili, čeprav so Rusi skušali oslabiti njihovo moralo tudi s preleti helikopterjev in letal nad oporiščem, je dejal.

Napadi na ukrajinska vojaška oporišča

V dneh pred za nedeljo napovedanim referendumom o priključitvi Krima Rusiji po poročanju nemške tiskovne agencija dpa s Krima poročajo o vse več napadih na ukrajinska vojaška oporišča, pa tudi na novinarje in aktiviste.

Kakih 30 oboroženih moških v uniformah brez oznak je v nedeljo napadlo oporišče na zahodu Krima in uničilo opremo, je sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. Danes so na polotoku zavzeli še dve oporišči ukrajinske vojske.

Po navedbah generala ukrajinske mejne straže Mikola Kovila je na Krimu že 30.000 ruskih vojakov, kar je 5000 več, kot dovoljuje dogovor med Rusijo in Ukrajino o ruski pomorski bazi.

V mestu Lugansk na vzhodu Ukrajine je v nedeljo več tisoč protestnikov vdrlo v vladno poslopje in odstavilo proevropskega guvernerja Michaila Bolotskija, ki so ga minuli teden imenovale oblasti v Kijevu.

Ugrabili tri ženske in več novinarjev

Rusko govoreči oboroženci so v prestolnici Krima Simferopol na vlaku prijeli dva aktivista za človekove pravice. Na nadzornih točkah so ugrabili tri ženske in več novinarjev, so danes sporočili z ukrajinskega notranjega ministrstva. Oblasti v Kijevu so od proruskih oblasti na Krimu že zahtevale pojasnilo, še navaja dpa.

Obrambno ministrstvo sosednje Poljske je medtem sporočilo, da bodo ZDA v okviru vojaških vaj na Poljsko do četrtka napotile dvanajst lovskih letal F-16. Na vajah bo sodelovalo tudi 300 ameriških vojakov, so sporočili v nedeljo iz Varšave.

Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Jacek Sonta je za AFP dodal, da sta se za napotitev dogovorila obrambna ministra držav, Chuck Hagel in Tomasz Siemoniak v telefonskem pogovoru.

ZDA bi na zahtevo Poljske poslale lovce

Dodal je, da bodo ZDA lovce poslale na zahtevo Poljske. Po prvotnih načrtih naj bi bila vojaška vaja namreč manjša, a so jo razširili zaradi napetih političnih razmer v Ukrajini, je dodal.

Washington je v minulih dneh že napovedal, da bo štiri lovska letala F-15 poslal tudi v Litvo za okrepitev zračnega nadzora okoli Baltika. Po navedbah litovskega obrambnega ministrstva pomeni napotitev odgovor na »rusko agresijo v Ukrajini in povečanih vojaških aktivnostih v Kaliningradu, ruski enklavi, ki meji na Poljsko in Litvo«.

Poljska ima 48 lovcev F-16, baltske države pa nimajo zadostnih zračnih sil, tako da Nato ščiti njihov zračni prostor.

Nato z izvidniškimi letali nad Poljsko in Romunijo

Zveza Nato je danes sporočila, da bo v zračni prostor nad Poljsko in Romunijo napotila izvidniška letala awacs. Ukrep je namenjen spremljanju razmer v Ukrajini.

Kot so sporočili s sedeža Nata, bodo letala izboljšala zavedanje zavezništva o razmerah, letela pa bodo zgolj nad zračnim prostorom zavezništva.

"Ta odločitev je primerno in odgovorno dejanje v skladu z Natovo odločitvijo o okrepitvi sprotnega ocenjevanja vplivov krize na varnost zavezništva," je ukrep v precej zapletenem jeziku pojasnil predstavnik Nata.

Letala awacs bodo nad Poljsko in Romunijo vzletala z domačih letališč v nemškem Geilenkirchnu in britanskem Waddingtonu.

Letala te vrste veljajo za ena najbolj sofisticiranih poveljniških in nadzornih plovil v Natovem arzenalu, s katerimi lahko nadzoruje obsežen zračni prostor, poroča nemška francoska tiskovna agencija AFP.

V Sevastopolu ruščino razglasili za uradni jezik

Odločitev, da v Sevastopolu ruščina postane uradni jezik, je podpisal vršilec dolžnosti mestne uprave Dmitrij Belik, utemeljil pa jo je na mednarodnem pravu ob upoštevanju dejstva, da je za večino prebivalcev Sevastopol ruščina materni jezik, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.

Sevastopol z več kot 300.000 prebivalci, od katerih jih je več kot 70 odstotkov Rusov, ni del avtonomne republike Krim, ampak ima poseben status in je pod neposredno upravo Kijeva. Tako kot v Krimu so tudi mestne oblasti tu za 16. marec razpisale referendum o priključitvi Rusiji.

Ukrajina