Evropska unija si zastavi določene cilje v programskem obdobju, na primer zmanjšanje števila brezposelnih, povečanje inovativnosti podjetij, internacionalizacija podjetij, prenos znanja med državami… Vse našteto so strateške usmeritve EU, ki pa jih Evropa lahko dosega le prek gospodarskih družb in drugih organizacij. S pomočjo nepovratnih sredstev zato EU spodbuja gospodarske subjekte k čim boljši projektni ideji, ki bo pripomogla k doseganju ciljev podjetja in posledično ciljev EU. Tukaj se postavi vprašanje, ali so nepovratna sredstva res nepovratna.

Niso! S tem, ko v podjetju dobimo nepovratna sredstva, se naše delo šele začne. Velikokrat se zaradi prejetih sredstev zavežemo k dodatnim zaposlitvam, povečanju dodane vrednosti, višjemu izvozu, višjim prihodkom…, vsi našteti kazalniki pripeljejo do višjih plačil v državno oziroma evropsko blagajno. Kar pomeni, da se na dolgi rok sredstva vrnejo tja, od koder so prišla.

Ste vedeli, da lahko za sredstva zaprosite neposredno v Bruselj?

Vsem članicam so nepovratna sredstva na voljo po dveh poteh:

centralizirani programi, za izvedbo katerih je neposredno pristojna evropska komisija, in

decentralizirani programi, za katere so pristojne države same.

V preteklem mesecu podjetniki nismo bili veseli ravnanja države z nepovratnimi sredstvi. Vendar ne gre obupati. Treba se je zavedati, da imajo vsa podjetja v EU možnosti črpanja nepovratnih sredstev, kar jim na globalnem trgu lahko prinese tudi konkurenčno prednost. Decembra 2013 se je na ravni EU odprlo novo programsko obdobje 2014–2020, kjer celoten proračun znaša 80 milijard evrov in vsebuje tudi programe za raziskave in inovacije v malih in srednje velikih podjetjih.

Menim, da je dostop do financiranja (bodisi povratna ali nepovratna sredstva) bistven za razvoj podjetništva v Evropi. Danes si težko predstavljamo življenje brez izuma, kot je internet ali mobilni telefon. Izumitelj interneta Tim Berners Lee ni bil reven niti se ni projekta lotil samostojno. Imel je dovolj sredstev in dobre partnerje, to mu je bilo tudi v pomoč pri ustvarjanju in dokončanju njegove inovacije.

Po drugi strani pa lahko omenim Antonia Meuccija, ki je neuradni izumitelj telefona, vendar ni imel denarja za financiranje nadaljnjega dela. Njegovo idejo je ukradel Alexander Graham Bell, ki je še danes znan kot uradni izumitelj telefona.

Brez sredstev in pravih partnerstev je skoraj nemogoče dosegati zastavljene cilje. Proračun EU ni samo Slovenija, je širši. Velikokrat se ne zavedamo, koliko je možnosti zunaj Slovenije. Evropska unija močno podpira programe sodelovanja med državami članicami in s tem prispeva k zmanjšanju negotovosti, tveganja in stroškov, ki izhajajo iz naprednih tehnoloških projektov v podjetjih.

Večkrat me vprašajo, zakaj se podjetja na neposredne razpise v Bruselj ne morejo prijaviti sama. V praksi se je pokazalo, da ustvarjanje v mednarodnih projektih pospešuje razsežnost raziskav in razvoja. Prek večletnih okvirnih programov EU načrtuje srednjeročne raziskave in tehnološki razvoj. Moje mnenje je, da lahko podjetja v mednarodnih raziskovalnih projektih veliko več pridobijo iz skupnega sodelovanja. Takšne dodane vrednosti ni mogoče pridobiti prek nacionalnih programov. V okviru mednarodnih projektov se deli veliko več znanja in izkušenj, kar vodi k višji kakovosti in odličnosti projektov.

Sklenila bi z naslednjo mislijo: denar sam po sebi naj ne bo razlog za prijavo projekta. Naj bo le pripomoček, da boste dosegli svoje in evropske cilje.

* drevo, na katerem raste denar

Kristina Kočet je direktorica podjetja Tiko Pro.