Evropski razpisi so z vidika finančnega dela, administracije in preložitve števila dokazil precej bolj preprosti od slovenskih. Obrazci za prijavo na slovenske razpise so namreč bolj zapleteni. Bistvena razlika je tudi v višini sredstev, je pa res, da lahko na njih sodeluješ le v okviru konzorcija, da je težje biti izbran, pa vendar so velike prednosti prav sodelovanje z drugimi podjetji in mednarodni trg ter tudi to, da je prvi del sredstev nakazan že ob zagonu projekta.

Denar sicer prejme koordinator projekta, ki ga v vnaprej določenih delih prenakaže partnerjem. Sredstva so namenjena zagonu projekta in večinoma pokrijejo stroške prvega leta projekta, po enoletnem obdobju pa konzorcij odda poročilo, ki mu po odobritvi evropske komisije sledi novo financiranje.

Razvoj in izobraževanje

Tako na kratko povzemajo svoje videnje slovenskih razpisov in razpisov, na katera se podjetja prijavljajo neposredno v Bruselj, v podjetju XLAB, srebrni gazeli 2010, ki se prijavlja predvsem za projekte, ki spodbujajo razvoj IKT, in projekte, ki spodbujajo mobilnost raziskovalcev, saj jim to omogoča, da njihov kader pridobiva nova znanja in izkušnje.

Za spremljanje razpisov ves čas skrbi določena skupina ljudi, ki pa se po potrebi veča ali manjša. »Večinoma razpise spremljajo raziskovalci, ki so specialisti za določeno področje, administrativno podporo in pomoč na področju financ pa jim ponujajo zaposleni na teh oddelkih,« pojasnjuje Barbara Viškovič iz XLAB.

Možnosti neposrednega prijavljanja na razpise v Bruslju od leta 2009 izrabljajo tudi v Atechu, gazeli primorsko-notranjske regije 2003. »Trenutno smo prijavljeni na projekta BeReal in Optiwind. Pri projektu BeReal gre za razvoj napredne standardne testne metode za boljšo kakovost ogrevalnih naprav na biomaso. Projekt nam prinaša priložnost, da se predstavimo Evropi skupaj s pomembnejšimi evropskimi akterji na področju biomase,« opisuje Sara Turk iz Atecha.

Pozitivne izkušnje

Podjetje sodeluje tudi v projektu LIFE+, kjer so njegovi nosilci. »Poleg nas sta v projekt vključeni še avstrijska znanstvena ustanova in ena od občin. Ravnokar pa vstopamo še v evropski projekt, kjer smo industrijski partner in bomo del francosko-nemškega konzorcija. Vse od leta 2011 sodelujemo v mednarodnih projektih v okviru sedmega evropskega raziskovalnega programa in imamo same pozitivne izkušnje,« zatrjuje Turkova.

Atech bo konec meseca gostil konzorcij podjetij, ki sodeluje pri projektu Optiwind. Konzorcij sestavljajo podjetja iz Španije, Velike Britanije in Turčije ter ISRI – Intelligent Systems Research Institute iz Anglije in Technalia of Spain. »Projekt Optiwind je povezan z istoimenskim podjetjem v ZDA, ki želi omogočiti dostopnost malih vetrnih turbin tudi manjšim ustanovam, kot so šole, javni zavodi in manjši gospodarski objekti. Skupno marčevsko srečanje je del ustaljenih postopkov ter predzadnje srečanje konzorcija in tehničnega komiteja, kjer bomo pregledali dosedanje rezultate. S sodelovanjem v evropskih projektih si podjetje ATech odpira nova področja za sodelovanje in partnerstva ter skrbi za izmenjavo in nadgradnjo znanj in izkušenj na področju biomase in obnovljivih virov energije,« izpostavlja Sara Turk.

Preglednost, razpršenost in tudi finančna moč

Sodelovanje v konzorciju je torej bolj kompleksno kot v primeru, ko se na razpis podjetje lahko prijavi samo. Po izkušnjah podjetja Datalab je tudi pri sestavi partnerjev konzorcija in njegovem delovanju nekaj zelo pomembnih dejavnikov. Na splošno mora imeti konzorcij primerno uravnoteženo število naslednjih tipov partnerjev: podjetja, raziskovalne inštitucije ter podjetja ali organizacije, ki bodo speljali pilotske projekte v okviru projekta. Vsak partner mora imeti v konzorciju jasno definirano vlogo.

Po njihovih izkušnjah ni priporočljivo imeti partnerja v konzorciju le zaradi številke, saj presojevalci precej hitro ugotovijo, da je neki partner v konzorciju na primer le zato, da je bilo doseženo višje število partnerjev konzorcija, ali pa da ga eden od partnerjev »vleče« zraven zaradi nekega razloga. Ne gre zanemariti niti geografske razpršenosti partnerjev: v splošnem je zaželeno, da so partnerji iz različnih delov Evrope, ne iz ene regije. Primer »všečne« geografske razpršenosti je: Slovenija, Španija, Danska, Irska, Poljska, Nemčija, Litva, Romunija.

In še pomemben napotek: »Če ste vodja konzorcija, morate imeti tudi žilico za motiviranje in spodbujanje partnerjev, da pri pripravi vloge res prispevajo vse potrebno za sestavo vloge.« Lahko pa se zatika tudi pri financah. Pri nekoliko duhamornih pogajanjih z evropsko komisijo, kot pravijo sami, je najbolj kritična finančna verifikacija partnerjev. Finančno šibki partnerji morajo namreč dostaviti dodatna zahtevana dokazila in zgodi se lahko, da kateri od partnerjev ne more biti v konzorciju prav zaradi svoje »finančne šibkosti«.