»Farme Koblarji, Cvišlerji in Mlaka sicer res niso videti posebno ugledno, ker pač že nekaj let ni denarja, da bi jih obnavljali bolj, kot je nujno potrebno,« odgovarja Marko Višnar, direktor Farm Ihan, ki ima v stoodstotni lasti Govedorejo Kočevje. Višnar trdi, da so razmere skromne, niso pa katastrofalne. Kot dokaz, da se »krave ne počutijo tako slabo«, navaja podatke o proizvodnji: »Krave tudi sredi zime, ob razmeroma skromni hranilni vrednosti silaž, proizvedejo v povprečju več kot 26 litrov na molzni dan, kar pomeni letno proizvodnjo skoraj 9000 litrov po kravi.«
V lužah iztrebkov
A o slabih higienskih in življenjskih razmerah govedi priča množica fotografij, iz katerih je razvidno, da živali stojijo ali ležijo v lužah lastnih iztrebkov, pod katerimi ni nikakršnega nastilja, zgolj betonska tla. Kadavra krave in teleta ležita v bližini hlevov, folija se je nad gladino gnojnice v laguni spremenila v balone, kar pomeni, da je ta na dnu zagotovo pretrgana. Razpadajoči objekti so le najbolj viden del mizerne slike farm, na katerih so pred dobrim desetletjem redili več kot 1100 glav živine in pridelali več kot osem milijonov litrov mleka na leto.
»Pred desetletjem so bile razmere zagotovo za tristo odstotkov boljše,« komentira fotografije živali veterinar Jože Hočevar z Veterinarske postaje Kočevje, ki pa živali ni pregledal že več let. Farme Ihan imajo namreč svoje veterinarja in veterinarske pomočnike, saj jim to omogoča zakon.
Predstavniki Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so v četrtek začeli serijo pregledov omenjenih farm, na prvi pa večjih kršitev niso ugotovili. Opozarjajo, da je na nekaterih mestih videti iztrebke z urinom, nekaj živali pa je bilo v slabši kondiciji. Uprava bo nadaljevala preglede drugih farm in bo morebitne ukrepe uveljavila po temeljitem pregledu vseh farm in živali.
Kmetijska inšpekcija je opravila nadzor na farmi Klinja vas, kjer gojijo prašiče. Ugotovili so, da sta laguni za skladiščenje gnojevke polni in da je zaščitna folija poškodovana. Pri nadzoru je kmetijska inšpekcija prejela tudi dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je poleg folije kot zaščitna plast pred iztekanjem vsebine lagun v naravo izdelana tudi plast neprepustne gline. Inšpekcija je ugotovitve pregleda poslala odgovorni osebi podjetja, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah. Po prejetju odgovora bodo izdali ukrep o sanaciji lagun.
Krčili stroške pod mejo razuma
Govedoreja Kočevje, ki jo je pred kratkim zapustil direktor Anton Ilc, zaposluje le še 42 ljudi. »V časih, ko so bile farme pod MKG Kočevje, smo vzdrževali okoli 1700 hektarjev površin, letno pridobili 8,6 milijona litrov mleka, od tega skoraj osem milijon litrov prodali Ljubljanskim mlekarnam. Farme so bile vzdrževane, imeli smo svojo prodajalno, klavnico in še marsikaj,« pojasnjuje nekdanji tehnični direktor MKG Alojz Vidic.
Leta 2003 so farme v okolici Kočevja kupile Farme Ihan in ustanovile hčerinsko družbo Govedoreja Kočevje. Pred štirimi leti je GO-KO zaradi padca odkupnih cen mleka racionalizirala poslovanje in najprej zamenjala krave molznice z drugimi vrstami govedi na dveh od štirih farm. S tem naj bi zmanjšali stroške dela in vzdrževanja zahtevnih naprav. Direktor Farm Ihan Marko Višnar je poudaril pomembnost ohranjanja delovnih mest v regiji, kjer je brezposelnost dosegla 23 odstotkov. »Seveda se borimo za preživetje, saj cena mleka le težko prenese obremenitve vseh davkov, prispevkov in drugih normativnih stroškov. Res dobimo nekaj subvencij, vendar je teh vsako leto manj in komaj še dosegajo 15 odstotkov prihodkov,« trdi Višnar. Družba GO-KO je lani od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela 706.000 evrov. Večino sredstev, več kot pol milijona evrov, je prejela kot neposredna plačila za površine in živali, preostanek pa kot izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost ter za kmetijsko-okoljske podukrepe.
