Bolj kot Jaka Daneu na lanskoletnem evropskem košarkarskem prvenstvu s svojim pick and roll nas je zdaj verbalno »nadlegoval« nepoboljšljivi zdravnik, ki je na olimpijskih igrah za osrednjo slovensko televizijsko hišo komentiral hokejske tekme. Doktor Stare je že večletni zasvojenec tujega izraza power play, s katerim nas je letos spet obilno posiljeval. Tako je, na primer, komentiral rusko organizacijo igre v power playu, sporočil, da »ima Slovenija 40 sekund power playa«, da »naši niso izkoristili power playa« pa še en »power play za naše«, tudi »Slovaki niso izkoristili power playa«, »kar naenkrat ni več power playa« (ob neki sodnikovi odločitvi), »kako krasno bi bilo, če bi prišlo do power playa«, »power playa je konec«, »nov power play bodo imeli Avstrijci« in tako naprej na vsaki tekmi in vse dni. Komentator se je menda dvakrat »zmotil« in v slovenščini povedal, da gre za napad z igralcem več, a nadaljeval je z »globalnim« jezikom. Doktor torej ve, kako se power playu reče v njegovem maternem jeziku, očitno pa ima poseben erotičen odnos do tujega izraza in ne more iz svoje kože. Zagotovo bi kak psihoanalitik znal pojav strokovno pojasniti. Je pa doktorjeva »jezikovna vzgoja« iz osrednje slovenske TV-hiše učinkovita: mimogrede mi je v gruči osnovnošolcev prišlo na uho, da so se pogovarjali o power playu. Zdi se, da je doktor »nedotakljivi honorarec« športnega uredništva. Kdo ga bo poučil, da mora nacionalna TV-hiša vendarle vzorno skrbeti za slovenski jezik?

Žal športno uredništvo iste medijske hiše ni imelo sreče niti pri izbiri »strokovnega komentatorja« za poročanje o akrobatskem deskanju. Mladenič je »vzorno« skrbel za širjenje slenga in posiljevanje slovenskega jezika z izrazi trik (angl. trick, ukana, zvijača, lokavščina, izvijanje; spletka; šala, burka, norija; videz, slepilo, iluzija; resda tudi veščina, mojstrstvo, za kar v slovenščini uporabljamo pojem lik oz. liki), grap (angl. prijem za desko), japan grap (najbrž japonski prijem), ten eighty (slov. obrat za 1080 stopinj ali trojni vijak) in še vrsto drugih (seventy off, zero spin, fifty fifty back, triple kork), za katere je v veljavni slovenski športni terminologiji, na primer v akrobatiki in skokih v vodo, mogoče najti slovenske ustreznice. Nič bolje ni bilo s komentiranjem akrobatskih smučarskih skokov. Zaradi omejenega prostora samo ena cvetka: back full double full full (opomba: full full ni pisna napaka, tako se je slišalo z ekrana). Osrednja slovenska televizijska hiša je tokrat slabo opravila svoje jezikovno poslanstvo. Zamudila je priložnost, da pomaga uveljaviti domače športne izraze. Piko na »i« pa je dodal še poklicni novinar, ki je nekaj začebljal o »ekstremnih športih«. Vsaj poklicni novinar bi lahko vedel, da ekstremnih športov ni. O tem so pisala tako strokovna kot poljudna glasila. Novinar pač ni na tekočem.

Kar dvema komentatorjema se zdi tuj izraz ski zelo »nobel«. Dvoboj med tujim izrazom ski in domačimi smučmi je bil dobljen že na Blokah, kjer je bil v rabi izraz »smči«; nato je izraz »smuči« javno zapisal in uveljavil pisatelj Fran Erjavec (leta 1883), dokončno potrdil pa utemeljitelj slovenskega smučarskega izrazja Rudolf Badjura. Zato imamo smučarsko šolo, smučarske klube in smučarsko zvezo. Samoumevno je torej, da se sodobna smučarska disciplina imenuje »smučarski kros« in ne ski cross, kot se afnata oba olimpijska poročevalca s tekme v tej disciplini. Če je že obema mogoče pogojno pogledati skozi prste, pa tega ni mogoče carju krvavških smučišč, slovenskemu(!) smučarskemu učitelju, ki oglaša francoski brakaž in »krvavški« EasySki (sicer v tujini znan pripomoček z imenom twinblade). Občutek za materni jezik je zakrnel tudi nadebudnemu podjetniku, ki je v slovenski prestolnici zgradil hišo športa in jo krstil za urban roof.

Škoda, da naši športniki, ki nam domala vsak dan z ekrana nekaj sporočajo, nimajo privzgojenega občutka za materni jezik. Vsa Slovenija je slišala, da je Petra Majdič prišla iz Sočija, ker je morala urediti neke zadeve v zvezi z njenim poslom, ki se imenuje team building. Najbrž je res, da naša tekaška diva niti nima zgleda, kako se team buildingu reče po slovensko, saj celo zavod za šolstvo RS, ki ima zaposlenega svetovalca za slovenski jezik, javno oglaša in vabi slovenske učitelje na izobraževalne tečaje za team building. Zavod za šolstvo!!! Na snobovsko jezikovno afnanje pa sem se spomnil, ko me je predstavnik osrednje slovenske športne organizacije v zasebnem dopisu pozdravil dvojezično: »lep pozdrav/best regards«. Ne vem, kaj naj si mislim. Najprej mi je prišlo na misel, da gre očitno za hujšo stopnjo izgube nacionalne identitete, če se nekdo brez potrebe, zgolj zaradi snobizma (beri afnanja) s Slovenci sporazumeva v »globalnem jeziku«.

Žal se s tujimi izrazi afnajo tudi visoki predstavniki ljudstva. Kaj drugega kot snobizem je, če poslanec javno sporoča, da imajo pred vsako sejo kratek briefing (slov. navodila, dajanje napotkov), in če drugi odklanja razpravo o posameznih kejsih (angl. case, primer, dogodek). Nenehno se tudi fokusirajo na nekaj. V rubriko »saj ni res, pa je« zagotovo šteje poslovanje slovenskega(!) ministrstva za zdravje, ki po elektronski pošti slovenskemu državljanu sporoča: Return Receipt, your document was received by… In kar je preveč, je pa res preveč: predsednica vlade ob nekem obisku prizadetega območja s pokrivalom in tujejezičnim napisom na njem (I feel Slovenia) javno oznanja, da »čuti Slovenijo«. Z angleščino čuti Slovenijo... Naj razume, kdor more...

SILVO KRISTAN