Le nekaj ur prej, preden je država za vedno ukinila institut zemljiškoknjižnega dolga, ki je številnim vidnim gospodarstvenikom omogočil zavarovanje svojih nepremičnin pred upniki in organi pregona, so to v večini primerov zlorabljeno orodje uporabili tudi v Trimu.
V začetku lanskega novembra so namreč na svojo osrednjo proizvodno lokacijo v Trebnjem in domala vse preostale nepremičnine in zemljišča v Sloveniji vpisali kar za 31,1 milijona evrov zemljiškega dolga brez dospetja. Le dan po obremenitvi nepremičnin je takratna predsednica uprave Trima Tatjana Fink nadzornike seznanila z ugotovitvami revizije polletnih bilanc in jih obvestila, da je družba insolventna. Hkrati so v Trimu, ki ga začasno vodi Bogdan Topič, sklicali tudi skupščino. Toda na dnevni red skupščine niso uvrstili le z bankami usklajenega predloga za dokapitalizacijo s pretvorbo štirih milijonov evrov posojil v kapital, temveč tudi predlog, po katerem bi uprava lahko izvedla do 40-milijonsko dokapitalizacijo z denarjem.
Vpis zemljiškega dolga so zaradi nezaupanja v upravo in nadzorni svet trebanjske skupine že od septembra lani zahtevale banke upnice, vendar na to v Trimu vse do zadnjega niso želeli pristati. Toda tudi ko so v družbi pristali na zahtevo bank, se je zapletlo pri tem, kdo bo imel v lasti zemljiško pismo in bo torej tudi ekonomski lastnik Trimovih nepremičnin. Po navedbah naših virov so bankirji zahtevali, da uprava zemljiško pismo deponira pri notarju. Ta bi ga lahko bankam predal, ko bi te podpisale krovni dogovor o finančnem prestrukturiranju (MRA), ki poleg dolgoročnega reprogramiranja okoli 60 milijonov evrov posojil predvideva tudi odobritev dodatnih garancij za nove posle. Toda temu naj bi se Finkova in zlasti Topič, ki je v tistem času vodil nadzorni svet Trima, uprla in naj bi zemljiško pismo zadržala v trebanjski družbi. To jima je tudi omogočilo, da sta imela bankirje ves čas v šahu. S tem sta jim namreč dejansko onemogočila morebiten rubež oziroma vložitev zahtev za izvršbo. Tudi če bi katera od bank po sodni poti začela postopek izvršbe na Trimovih nepremičninah, bi se z njihovo prodajo lahko poplačala šele za imetnikom zemljiškega pisma.
»Vpis zemljiškega dolga je bila zahteva in pogoj bank upnic za podaljšanje moratorija za odplačilo glavnice posojil in sklenitev krovne pogodbe o finančnem prestrukturiranju,« so nam povedali v Trimu in dodali, da je imela Finkova za vpis zemljiškega dolga tudi soglasje nadzornikov. V Trimu še zatrjujejo, da so zemljiško pismo predali NLB, ki tudi vodi konzorcij bank upnic. Ali so to storili nemudoma po vpisu zemljiškega dolga, po decembrski dokapitalizaciji, konec januarja ob podpisu MRA ali nemara šele ob nedavni menjavi uprave, ni znano.
Banke so imele sicer še nedavno nezavarovana posojila, saj zastavnih pravic niso imele vpisanih niti na nepremičninah niti na hčerinskih družbah Trima. A pri tem je pomenljivo, da imajo svoja posojila Trimu zdaj zavarovana prav z instrumentom, ki jim v nemalo drugih primerih onemogoča izterjavo terjatev.
