To je biatlon, sestavljen iz dveh kompleksnih disciplin. Razveseljuje me, da sem prvič zadel »ničlo« in to odtehta ostalo.
Se je na vašem primeru potrdilo nepisano pravilo, da je ob izvrstnem teku težje zadeti, ob slabšem tekaškem dnevu pa se streljanje kot čudežno izide?To se je že velikokrat zgodilo. Tudi Jakov je morda primer tega, ko je pokazal dobro tekaško predstavo in težave na strelišču. Delno je razlog morda tudi v tem, da se ob zavedanju slabše tekaške forme razbremenimo in bolj sproščeno streljamo. Ko pa smo v igri za vrh, pritisk za streljanje naraste. Sicer sam tokrat tako nisem razmišljal. Mislil sem, da sem hiter v smučini, kar sem do zadnjega streljanja tudi bil (7. vmesni čas, op. p.). Preveč je bilo izgubljenega v zadnjem 3,3-kilometrskem krogu.
V zadnjem krogu ste izgubili kar 52 sekund, kar je zelo veliko. Razlogi?Vedno počasnejši sneg. Nekaj morda tudi v materialu smuči. Nekaj pa je krivo moje stanje z rahlim prehladom.
Ko ste s številko 40 pritekli v cilj, vas na 17. mestu ni prehitel nihče več.Razmere so se slabšale iz minute v minuto. Lahko povem samo primer spusta z Uskovnice, ko me je v prvem krogu zaradi velike hitrosti neslo ven s smučine, v drugem nisem imel nobenih težav, v tretjem sem že moral drsati in poganjati. Tudi veter mi je nekajkrat med tekom zapihal v obraz, da me je skoraj ustavilo, a to je sestavni del našega športa. Seveda bi pomagalo, če bi bil v drugi skupini izžreban dvajset številk prej, a tako je.
Prva ničla na velikih tekmovanjih vam je uspela prav na Pokljuki. Posebna zbranost?Nisem razmišljal o tem. Moj pristop je že nekaj časa, da se poskušam izogibati razmišljanju o tem. Dolgo sem verjel, da lahko zadenem vse, a sem moral počakati do tokratnega dne. Lepo, da prav na Pokljuki. Ker je bilo tudi v zahtevnih vetrnih okoliščinah, mi ta »ničla« še toliko več pomeni. Dokazal sem, da zmorem, o čemer so že mnogi dvomili. Sedaj bo na neki način na vsaki naslednji tekmi lažje streljati.
Na vrhu so bili Šved Ferry, Rus Šipulin, Nemec Peiffer.Ni presenečenj, morda malce le Ferry. Verjetno je njegova vrhunska tekaška forma zamudila Soči. Tudi sam sem imel po Sočiju izvrsten občutek. Na Rogli sem naredil par treningov in neslo me je po zraku. Žal me je v zadnjem koncu tedna zvil prehlad. Ni bilo nič hujšega, malo nos in grlo, in morda je prav to malo prispevalo k nekaj več sekundam zaostanka v zadnjem krogu, čeprav sem pričakoval, da ne bo.
Minuta zaostanka je še vedno kot nalašč za napad na zasledovalni tekmi v soboto in priložnost za nedeljski skupinski start, kamor se bo treba še uvrstiti s ponovitvijo vsaj tega dosežka?Po dnevu počitka bom verjetno pripravljen za napad. Imam lepo izhodišče. Z Jakovom bova startala celo zelo blizu skupaj in lahko bo nekaj skupne taktike, čeprav jo v biatlonu skoraj ni. Sva pa v druščini okoli dvajsetega, kjer je običajno najhujša bitka. In razmere bodo enake za vse. mm