Peterica novih knjig, za katere je bogatejši založniški program Slovenske matice, nosi še lansko letnico izida, sicer pa gre v večini primerov za domače novitete. Mirko Mahnič piše o Prešernovem verzu, Maja Milčinski o odnosu med telesom in duhom v azijskih tradicijah, Ana Toroš o Alojzu Gradniku, tržaška avtorica Bogomila Kravos pa podaja zgodbo svojega očeta; nabor zaokrožuje delo filozofa Petra SloterdijkaSpremeniti moraš svoje življenje.
Poezija in duhovne tradicije
Mahničeva študija Prešernov verz je nadaljevanje knjige Prešeren na Silbi, ki je izšla leta 2009. V tokratnem delu se je avtor posvetil verzu velikega poeta, ki ga sam uvršča med največje književnike sveta. Verz, ki je po Mahničevih besedah osnova poezije, ki mora biti polna, je pri Prešernu vedno nabit in samozadosten. »Lahko ga iztrgaš in o njem meditiraš,« je ponazoril.
Odnos telesa in duha je trenutno ena najbolj vročih tem, ne le znotraj filozofije, ampak tudi v psihologiji in kognitivnih znanostih, je povedala Maja Miličinski, avtorica dela Telo-duh v filozofsko-religijskih tradicijah. Poudarila je, da v azijskih tradicijah telo in duh vedno obravnavajo skupaj in nikoli ločeno, kot je to navada v zahodnem svetu. Kot zanimivost je omenila, da Kitajci, kadar razmišljajo, pokažejo na srce in ne na možgane, kot to počnemo v zahodni kulturi. V knjigi avtorica opisuje tudi tehnike osvobajanja, ki so ena temeljnih tem filozofskih in duhovnih tradicij v Aziji.
V delu O zemlja sladka: kamen, zrno, sok Ana Toroš v treh poglavjih obravnava delo pesnika Alojza Gradnika v kontekstu romanskega in germanskega sveta. V prvem je preučila avtorjeve vezi z germanskimi in romanskimi literati in njihov vpliv na Gradnikovo delo; v drugem poglavju avtorico zanimajo podobe tujega pri Gradniku, v tretjem pa razčleni recepcijo Gradnika v romanskem in germanskem svetu. V zadnjem obdobju pesnika promovirajo predvsem Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini, je še povedala Toroševa.
O tržaškosti in – življenju
Knjiga Bogomile Kravos Zgodba mojega očeta po avtoričinih besedah odgovarja na vprašanje, kaj je tržaškost. »Je ključ za razumevanje obrobja, ki je nepreklicno drugačno od središča, a prav zato zelo poživljajoče,« je dejala. Delo prinaša zgodbo Primorca, ki doživi prvo svetovno vojno in italijanski fašizem na lastni koži; v knjigo je avtorica uvrstila tudi spomine ljudi, ki so poznali njenega očeta Josipa Kravosa, ki je bil po poklicu krojač, sicer pa zelo aktiven v kulturnem življenju Trsta, in dodala nekaj slikovnega gradiva.
Leta 1947 rojeni Peter Sloterdijk je najvidnejši nemški filozof, ki skoraj vsako leto izda novo knjigo, je dejal Tine Hribar, ki je k monografiji Spremeniti moraš svoje življenje napisal spremno besedo. Sloterdijk je poznan tudi slovenskemu bralstvu, saj je pričujoča knjiga v prevodu Alfreda Leskovca že peto njegovo poslovenjeno delo. Osnovna dilema, ki jo tokrat obravnava Sloterdijk, po Hribarjevem mnenju izhaja iz Kantove sintagme oziroma retoričnega vprašanja – kako narediti človeka za človeka? Odgovor se sliši dokaj preprosto: ostani oziroma postani to, kar si, meni Hribar. To je bilo, kot je pojasnil, tudi izhodišče Nietzschejevega razmišljanja. kul, sta
