»Sezono bomo ocenjevali po olimpijskih igrah marca po Pokljuki,« je bil zelo pomenljiv odgovor glavnega trenerja biatlonske reprezentance Uroša Velepca po nizu decembrskih tekem svetovnega pokala. Dal je namreč jasno vedeti, da bo bolj ali manj večina odvisna od največjih tekem v sezoni. Imel je še kako prav. To je najlepše čutiti te dni na Pokljuki pred začetkom petnajstega tedna tekem svetovnega pokala.
S kolajno Teje Gregorin so bili uresničeni vsi cilji. Bron Ihanke je bil odrešitev. Še štiri uvrstitve med deseterico so dokaz, da ni bilo naključij. Tako pred pokljuškimi tekmami vse preveva sproščeno vzdušje. Pritiska, razen na osebni ravni, ne bo. Svoje bo prispevala tudi publika, ki lahko zasenči tudi legendarni Vitranc, česar si pred dvajsetimi leti ob začetkih velikih tekem pod Viševnikom ni bilo mogoče niti predstavljati. Nekaj pa bo ob izjemni zimski kulisi in množičnejši napovedi tujih navijačev očitno prispevalo tudi vreme.
Teja Gregorin bo nedvomno prva dama Pokljuke. Vendar ihanski biatlonki tako želena kolajna okoli vratu ni prinesla zgolj evforičnega vzdušja. »Niti ne vem, ali je s kolajno zdaj lažje ali težje,« dvoumno pripomni. Ni nobena skrivnost, da ji sprejemi, pojavljanje v javnosti in podobne obveznosti niso ravno najprijetnejši. Za nameček je bil očitno prav poolimpijski stres prehud, zato je staknila prehlad, ki pa ga zaradi obveznosti ni mogla na hitro ublažiti niti z antibiotiki. »Bolezni se ob vseh teh ceremonijah doma nisem mogla izogniti. Občutki so sicer dobri. Predvsem s kolajno, ki jo imam, a dvomim, da bo to v fizičnem smislu kaj pripomoglo pri teku,« se zaveda realnosti.
Druga plat je motivacija. Tekmam na Pokljuki je v preteklosti pridala podoben pomen kot olimpijskim igram. Sanjski razplet je, da se je na domačo tekmo vrnila kot ena od junakinj iger. »Že pred sezono sem imela Pokljuko na vrhu motivacije. S starta se bom podala z mislijo na zmago. Domača publika z mojimi domačimi vred je najboljši motiv. Sprijaznila sem se, da morda tistega najboljšega ne bo mogoče narediti, a bom vseeno poskušala dati svoj maksimum: ustreliti kot znam, v teku pa, kolikor bo neslo. Pričakujem, da bom imela na tekmah v soboto ali nedeljo v skupinskem startu, če se tja seveda uvrstim, morda več možnosti. Decembra lani me je ta domači pritisk sicer še malo spravil iz tira, letos ni razloga, da bi me,« optimistično razmišlja.
Nadeja se, da ji je kljub bolezni ostalo vsaj nekaj tiste vrhunske forme, katere vrhunec je bil kot nalašč pravi dan. Ni nepomembno, da je bila s tretjim, četrtim in 11. mestom ob dvakratni dobitnici zlate kolajne Darji Domračevi in češki lepotici Gabrieli Soukalovi celo tretja najuspešnejša biatlonka iger, če bi za kriterij vzeli točkovanje svetovnega pokala. Žal pa letos olimpijske preizkušnje niso štele v bero svetovnega pokala. Do olimpijskih iger pa je bila njena bera točk skromna (devet uvrstitev med trideseterico in le eno šesto mesto), tako da o skupnem seštevku svetovnega pokala ne razmišlja več.
Enako razmišlja Jakov Fak, ki se zagotovo ni nadejal, da bo marca zgolj na 21. mestu v svetovnem pokalu. Na zadnjih marčevskih tekmah, predvsem na prvih treh na Pokljuki, bo tudi zaradi niza v Sočiju še bolj ognjevit. »Soči ni rana. Enostavno so bili drugi boljši. Me pa to motivira, da poskušam narediti najboljšo predstavo vsaj tu. Na treningih mi gre perfektno,« pravi Jakov Fak, ki se je tudi zaradi razočaranja v Sočiju, ko je bil »le« četrti, zelo hitro vrnil na Pokljuko na trening. Dolžnik po Sočiju in treh delih sezone je tudi Klemen Bauer. Nad njim ni pritiska, celo reprezentanca se mu je kot enemu od nosilcev, ki so nastopali v javnosti, odpovedala. Kolajna sosede ga je razbremenila na kolektivni ravni. Je eden tistih, ki so s tekaško formo v Sočiju, kar se je videlo predvsem na štafetni preizkušnji, malo zamujali in bi prav lahko to pokazal in izkoristil na domačih tekmah.
Pod posebnim drobnogledom domačih ljubiteljev biatlona bo Janez Marič. V trenutkih delnih razočaranj omenja, da bo današnji sprint (ob 12.30) celo zadnji v tekmovalni karieri na Pokljuki po 202 tekmah v pokalu. Jakov Fak, njegov cimer, tega ne verjame. V reprezentanci se še kako zavedajo, da je še vedno nenadomestljiv. Slovenija se denimo v moški konkurenci bori za uvrstitev med deseterico, kar prinaša kar nekaj ugodnosti, Bohinjec pa je ključni mož. Slovenija je trenutno deseta, tik za petami pa so ji Kanada, Švica in Slovaška. Gregorinova, njena »nečakinja« Anja Eržen in Andreja Mali se bodo poskušale obdržati med petnajsterico. In ko biatlon pogledamo globalno, bo zanimivo na Pokljuki opazovati predvsem nemški in ruski tabor, ki je v tej sezoni že zaznamovan z grehi v svojih vrstah.
