»Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj pisala na forum na temo alkohola in prosila za nasvet,« začne svojo anonimno izpoved mlada mamica, ki sumi, da je njen partner alkoholik. »Vsakič ko gre na kakšno zabavo ali družabno srečanje, se napije. Pred dvema letoma je dobil kazen zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Bil je na zabavi, obljubil, da bo poklical, da ga pridem iskat, če bo pretiraval. Tega seveda ni storil in se je alkoholiziran peljal domov, povzročil lažjo prometno nesrečo in prespal na policiji. Takrat sem ga hotela zapustiti,« pripoveduje mlada mamica. Ko je lani jeseni objavila to sporočilo na spletnem portalu Med.Over.Net, je bil njun sinček star 14 dni in bala se je, da bi ga nenehno vinjen očka poškodoval. »Zelo me strah, da mu ne bi padel na tla ali da bi ga je preveč grobo prijel. Strah me je tudi, ker hoče pijan voziti. Celo ko je otrok z nama.«
Alkohola ne opazimo kot motečega
»Ko človek sedi pred računalnikom in piše svoje misli na zaslon, je tako, kot bi se pogovarjal sam s sabo,« zgodbo komentira Andreja Verovšek, direktorica Zavoda Med.Over.Net, ki gosti tudi forum Alkohol, ki ga je lani obiskalo 17.793 ljudi. Ti so prebrali več kot 188.000 strani vsebine in skupno napisali 312 komentarjev. V njih so izražali svoje izkušnje, mnenja in povpraševali za nasvete, kako ukrepati. Na forumu so dobili podporo, strokovni nasvet in predvsem izkušnjo, da niso sami. »Spletna mreža nadomešča žive socialne stike, ki so še posebno na področju alkoholizma pogosto okrnjeni. Hkrati je prostor za trenutke, ko ljudje nimajo možnosti ali poguma, da bi pomoč poiskali osebno pri zdravniku ali svetovalcu,« poudarja Verovškova. Da je Slovenija po porabi alkohola v samem vrhu EU in da je zasvojenost v Sloveniji sestavni del življenja za četrtino družin, po njenih besedah potrjuje dejstvo, da alkohola zaradi kulturne vpletenosti sploh ne opazimo kot motečega.
Včeraj smo začeli odštevati
Ko so pred devetimi leti začeli razmišljati o pobudi 40 dni brez alkohola, se je Verovškova posvetovala z znanim strokovnjakom za alkoholizem. Zmajal je z glavo in rekel, da so projekt zastavili preveč optimistično, a da mu je ideja všeč. Napovedal je, da miselnosti ne bo zlahka spremeniti in da se bodo učinki pokazali šele v 40 letih. V času včeraj začete, že devete kampanje 40 dni brez alkohola – »Si upaš?« Verovškova, ki je optimistična glede števila vključenih, prek spleta odgovarja na vprašanja vseh, ki se srečujejo z alkoholom osebno, kot svojci in prijatelji, in tako podpira prizadevanja vseh sodelujočih organizacij. Akcijo bo pospremilo več kot 120.000 zgibank, 80 veleplakatov, radijski in televizijski spot, ki ga bodo brezplačno predvajale radijske in TV-postaje. Več o dogajanju najdete na spletni strani www.brezalkohola.si.
Moški zanikajo in zmanjšujejo svoje težave
Rezultati raziskave o odnosu odraslih do alkohola, ki so jo v letih 2012 in 2013 izvedli v Društvu Žarek upanja, so pokazali, da odrasli moški pijejo alkohol pogosteje kot ženske. Moški so se tudi dosti težje odločali za izpolnjevanje vprašalnika, iz njihovih odgovorov pa so bili razvidni obrambna drža, zanikanje in zmanjševanje težav glede pitja alkohola. »Ob pojavu zanikanja je primerno vprašanje glede razvoja odvisnosti od alkohola,« je poudarila Nataša Sorko, vodja programov Žarek upanja, ki pravi, da za Slovence velja, da se odstotek abstinentov bistveno ne spreminja, povečuje pa se delež tistih, ki pijejo pogosteje, tj. vsak dan in enkrat tedensko. »Slaba petina moških in desetina žensk pijeta alkohol tvegano. Dobra tretjina ima že težave glede pitja alkohola, izjemno resne pa šest odstotkov. To so skrb zbujajoči podatki,« je povedala Sorkova, pri kateri poiščejo pomoč vsi tisti, ki imajo težave zaradi pitja alkohola. V obdobju zadnjih treh let se v njihov program vključujejo večinoma mladi odrasli in odrasli pod 50. letom z nepolnoletnimi otroki.
Dvojna sporočila: prepovedovanje s kozarcem v roki
»Težave zaradi pitja alkohola oziroma zasvojenost z alkoholom vpliva na celotno družino, tudi na otroke, česar pa se odrasli premalokrat zavedajo,« poudarja Sorkova. Starši se po njenem niti ne zavedajo znanstveno dognanega dokaza, da pitje alkohola pred dopolnjenim 15. letom starosti kar za štirikrat poveča možnost za poznejšo zasvojenost. Ne zavedajo se niti dvojnih sporočil, ko s kozarcem v roki svojim otrokom poskušajo sporočiti, da je pitje alkohola škodljivo.
Godi se jim krivica in nihče jih ne mara
»Pri ljudeh je zaslediti pomanjkanje uvida v 'nezdravstvene' zaplete, ki pa jih v fazi zasvojenosti pogosto pripisujejo temu, da se jim godi krivica ali na primer da jih nihče ne mara,« še dodaja Sorkova o tipičnih obrambnih držah zasvojenih, ki potrebujejo jasna in nedvoumna navodila, kaj se od njih pričakuje. Ravno vztrajanje bližnjih oseb je po njenem zelo pomembno. »V zadnjem obdobju tudi mi ugotavljamo, da so ljudje prehitro zadovoljni, kar pogosto vodi v še hujše zaplete zaradi zasvojenosti z alkoholom in v nepotrebne izgube, kot so na primer ločitev, težja bolezenska stanja ipd.,« je poudarila.
Tvegano in škodljivo pitje pogostejše kot zasvojenost
Kot dodaja zdravnik dr. Marko Kolšek, v Sloveniji prevladuje tudi miselnost, da lahko brez škodljivih zdravstvenih posledic pijemo alkohol. »Žal ne obstaja pitje alkohola brez kakršnega koli tveganja: več ko človek pije, večje je tveganje za škodljive posledice,« poudarja. V Sloveniji po njegovem precej ljudi ne upošteva še sprejemljivih mej, saj skoraj polovica moških in tretjina žensk pijeta čez mejo manj tveganega pitja, med otroki je pa stanje še posebej skrb zbujajoče, saj do 13. leta alkohol poskusijo že skoraj tri četrtine otrok; delež srednješolcev, ki so že pili alkohol, je 90-odstoten. Kot Kolšek opaža v svoji praksi, je tvegano in škodljivo pitje nekajkrat bolj pogosto kot zasvojenost z alkoholom. Tvegano pitje je pitje, ki bo sčasoma privedlo do škodljivih posledic, pri škodljivem pitju pa zdravniki že ugotavljajo posledice na zdravju. »S slednjimi, tj. tistimi, ki pijejo tvegano ali škodljivo, se v ambulanti srečamo pogosteje, vendar mnogi ne kažejo znakov. Pogosto se tega, da pijejo tvegano ali škodljivo, niti ne zavedajo, ker se v slovenski javnosti podcenjuje težave, ki so povezane s pitjem alkohola. Poleg tega se v Sloveniji stigmatizira 'klasične alkoholike'; posledično imajo mnogi odpor do pogovora o pitju,« razlaga dr. Kolšek, ki poziva kolege zdravnike, da svoje paciente občasno vprašajo tudi o pitju alkohola.
Pred zdravnikom je to tabu
Za mnoge paciente je to občutljiva tema, zato svoje pitje prikrivajo oziroma ne povedo pravih podatkov, ampak odgovor »priredijo« tako, da se bi zdravniku zdel sprejemljiv. To velja predvsem za tiste, ki že imajo kakšne težave, povezane z alkoholom. »Žal redki sami spregovorijo o njih,« opaža zdravnik, ki lahko posumi na težave z alkoholom, vendar je pri tem ključna iskrenost pacienta. Zdravnik lahko ponudi tudi poseben vprašalnik za oceno pitja alkohola. Za vse, ki se jim je o tem neprijetno pogovarjati, pa obstaja tudi spletna različica vprašalnika, dostopna na www.nalijem.si. »Če tvegane pivce odkrijemo zgodaj, ko še ni posledic na njihovem zdravju, zmanjšamo možnost poznejših škodljivih posledic. Poleg tega tvegani in škodljivi pivci lažje zmanjšajo pitje kot ljudje, ki so že zasvojeni,« je sklenil dr. Kolšek.