Vstajniški sosvet naj bi mariborsko občino ločil od preostalih lokalnih skupnosti. Njegovih 45 članov, od katerih 27 stalnih mest pripada vstajniškim skupinam, naj bi na sejah dajalo pobude županu, obenem pa naj bi to posvetovalno telo postalo ključni člen do soodločanja občank in občanov. V praksi pa se je Fištravčev projekt neposredne demokracije sfižil podobno kot marsikatera druga njegova predvolilna obljuba.
Sredi februarja je najprej izstopilo Odprto zavezništvo za Maribor, včeraj pa so mu sledili še Zofijini ljubimci, Iniciativa mestni zbor in Gibanje 29. oktober. V pismu županu Fištravcu so sporočili, da se je sosvet v minulih petih mesecih delovanja izkazal kot neučinkovit.
Županu očitajo tudi šikaniranje sodelavcev
»Podatki, potrebni za učinkovito analizo stanja, so bili udeležencem nedostopni, nepopolni ali posredovani neposredno na seji sosveta, na kateri se je tudi odločalo o dotični temi, zaradi česar se ni dalo opredeliti do določenih tem,« očitajo Fištravcu. Ko pa so člani sosveta zahtevali informacije o posameznih ključnih projektih ali institucijah, so ti podatki, večinoma nepopolni, praviloma prihajali tako pozno, da je bilo nemogoče kakor koli vplivati na potek dogodkov.
Zaradi naštetih pomanjkljivosti člani omenjenih društev in gibanj izstopajo iz sosveta in njihove sedeže prepuščajo občanom Mestne občine Maribor. V vstajniškem sosvetu so ta čas še zastopani člani skupine na facebooku Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora, gibanje Skupaj za Maribor, člani Maistrove armade ter gibanje Trs, preostalih 18 mest pa je na voljo zainteresiranim posameznikom.
V Odprtem zavezništvu za Maribor so izstop iz sosveta utemeljili tudi s spornim osebnim obračunavanjem in šikaniranjem zaposlenih na Mestni občini Maribor. »Tak način delovanja očitno nesamokritično nadaljuje in utrjuje z vsako novo zaposlitvijo brez javnega natečaja, obvodi zakonodaje o javnih uslužbencih in nespoštovanjem socialnega partnerstva, kar predstavlja nedopustno ravnanje po mariborskih vstajah izvoljenega politika,« so kritizirali župana Fištravca.
Neizpolnjene obljube
Da vstajniški sosvet ne bo izpolnil pričakovanj, je bilo mogoče sklepati že po njegovih prvih zasedanjih. Novembra lani je tistih pet vstajniških skupin, ki so zdaj izstopile iz posvetovalnega telesa, Fištravcu spisalo javno pismo. V njem so ga opozarjale na neizpolnjene obljube iz predvolilne kampanje, hkrati pa so terjale odgovore o netransparentnem delovanju in kadrovanju na občini. Jedro spora je postala tudi okoliščina, da župan ni bil pripravljen razkriti vseh financerjev svoje predvolilne kampanje.
»Vstajniki me silijo, da delam v nasprotju z zakonom,« se je tedaj branil župan. »Povedal sem že, da nisem dolžan razkriti financerjev, ki so prispevali denar pod zakonskim minimumom, a njih vseeno zanima, kdo je dal denar. Jaz nezakonito ne mislim delati!«
Odnos med vstajniškimi skupinami in županom se je zatem samo še poslabševal. Zadnje februarske seje se je udeležilo samo šest vstajnikov, manjkal je tudi Fištravec, ki je sklical sejo v neskladju s pravilnikom in veliko prepozno. Zato se niti tisti, ki so prišli na sejo, niso mogli pripraviti na točke dnevnega reda.