Kot je pred sinočnjim odprtjem razstave Sodobno slovensko slikarstvo: Prve generacije po letu Nič v Galeriji Cankarjevega doma, kjer so jo pripravili v soprodukciji z Obalnimi galerijami Piran, povzel umetnostni zgodovinar, likovni kritik in kustos te razstave Andrej Medved, je slovensko sodobno slikarstvo po svojih vrhuncih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja zašlo v krizo; ta kriza je bila tako osebnostna (saj so le redki avtorji ostali zvesti sebi in umetniškemu poslu) kot splošna, predvsem zaradi »vdora« novih medijev v galerije. »Toda ob prelomu tisočletja se je zgodilo ponovno in prelomno vračanje k sliki, tudi v mednarodnem okolju,« poudarja Medved.
Izpovedna moč slike
Za pričujočo razstavo je tako izbral osem slovenskih slikark mlajše in najmlajše generacije, ki vračajo zaupanje v slikarsko sporočilo in umetniško spoznanje, pojasnjuje, na njej pa se predstavljajo Suzana Brborović, Ksenija Čerče, Ira Marušič, Maruša Šuštar, Ana Sluga, Katja Sudec, Joni Zakonjšek in Nika Zupančič. Postavitev Prve generacije po letu Nič prinaša produkcijo umetnic, ki s svojimi zelo različnimi avtorskimi poetikami ustvarjajo sliko v vsej njeni izpovedni moči. »Izbrane avtorice povezuje izjemna kakovost njihovega dela. Na razstavi nastopajo kot generacija, kot nov val nečesa, na kar smo že pozabili,« je še dejal Medved.
Organizatorji so vsebino razstave del osmih domačih slikark strnili takole: »Gre dobesedno za odkritje novega slikarstva s prenovljeno umetniško močjo.« Te umetnice imajo po besedah vodje razstavnega programa v CD Nine Pirnat - Spahić povsem različna ustvarjalna izhodišča, povezujeta pa jih izjemna dinamika razstavljanja ter dejstvo, da so se vse izobraževale ali izpopolnjevale v tujini.
Slikarke na Kulturnem bazarju
Spremljevalni program razstave se bo odvijal 26. marca na Kulturnem bazarju, prireditvi, ki je posvečena kulturno-umetnostni vzgoji in obenem na poseben način prispeva k motivaciji in ustvarjalnosti otrok in mladine. Pripravili bodo tri različne delavnice: prvi del programa bo namenjen najmlajšemu občinstvu, ki se bo soočilo s kreativnim delom snovanja pravljičnih prostorov; sledila bo delavnica Ad hoc: Osem slikark, kjer bodo skušali prek performativnih metod reagirati na umetniška dela.
Kot pravi ena izmed sodelujočih slikark in idejna vodja spremljevalnega programa Katja Sudec, bo šlo na tej delavnici za izkoriščanje umetniškega jezika za približanje razstavljenih del publiki. Občinstvo bo tako prek vmesnikov mogoče lažje vzpostavilo odnos do umetniških del in se bo na koncu nemara začelo spraševati tudi o strokovnih vsebinah. Nazadnje pa se bodo soočili z gibanjem v prostoru – s plesno delavnico, kjer bodo prek giba poskušali doživeti prostor, razmerja med deli in ne nazadnje samo umetniško delo. Namen tega programa je predvsem v približevanju umetnosti raznoliki publiki, ki primarno ne zahaja v galerijske prostore.