V prostorih Tovarne kemičnih izdelkov (TKI) Hrastnik bo aprila potekala nova, že četrta skupščina v manj kot letu dni. Na njej bodo skušali manjšinski lastniki znova doseči minimalno izplačilo dividend, vendar bodo njihove načrte verjetno spet preprečili notranji lastniki. Ti nameravajo s spremembo statuta omejiti nadaljnje sklicevanje skupščin.
Saga o (ne)izplačevanju dividend se vleče že vse od leta 2009. Takrat so v Kapitalski družbi (Kad) kot 7,3-odstotni lastniki TKI Hrastnik prvič predlagali, naj družba izplača pretekle dobičke. Ker je v letu pred tem ustvarila kar dva milijona evrov dobička, so ocenili, da dividende v višini 185.000 evrov ne bi v ničemer ogrozile njenega poslovanja. Nasprotnega mnenja so bili v podjetju Riosi, ki je v solasti dolgoletnega prvega moža TKI Hrastnik Branka Majesa in obvladuje več kot tri četrtine lastništva. Po tistem je vsako leto enaka zgodba. Kad predlaga izplačilo dividend, ko ga večinski lastnik zavrne, se zadeva preseli na sodišče.
Vendar bo dogajanje na aprilski skupščini nekoliko drugačno. O tem priča vsebina nasprotnega predloga, ki ga je naknadno vložilo podjetje Riosi. Čeprav Majes javno poudarja, da bi bile dividende škodljive za TKI Hrastnik in bi lahko celo potopile kemično tovarno, Riosi predlaga, naj ta svojim delničarjem nakaže za več kot milijon evrov dividend. Kljub temu kaže, da do izplačila sploh ne bo prišlo, ampak da gre za popravo napak iz preteklosti. Skupščina delničarjev TKI Hrastnik po dostopnih podatkih nikoli ni odločala o razdelitvi bilančnega dobička iz leta 2012. Na dnevnem redu prihajajoče skupščine bo tako tudi predlog za dokapitalizacijo. V osnovni kapital in kapitalske rezerve bi vložili neizplačane dividende. Tako bi spretno izpolnili zakonske zahteve in obenem sredstva zadržali v družbi.
Na isti skupščini bodo delničarji na predlog upravnega odbora TKI Hrastnik potrjevali tudi (manjše) spremembe statuta. Po novem bi lahko sklic skupščine zahtevali delničarji, ki so lastniki najmanj deset odstotkov delnic. Doslej so lahko to naredili lastniki z vsaj petimi odstotki delnic. Kad, ki obvladuje dobrih sedem odstotkov delnic, tako ne bi mogel več zahtevati skupščine. Vsaj ne sam. Če bi se mu pri zahtevi pridružilo državno podjetje DSU, bi presegel tudi novo omejitev.
Ali si TKI Hrastnik res ne more privoščiti izplačila dividend, bo znano najkasneje v začetku maja, ko bodo javno objavljeni njeni lanskoletni poslovni rezultati in bilance. Kemična tovarna, ki zaposluje več kot 140 ljudi in je leta 2012 dosegla nekaj manj kot 21 milijonov evrov prihodkov od prodaje, je sicer za lani načrtovala kar 51-odstotno rast prodaje. Tudi razliko v ceni na zaposlenega naj bi zvišali skoraj za tretjino. Ali jim je to tudi uspelo, kot rečeno, ni znano. Iz gradiva za prihajajočo skupščino je mogoče sklepati le, da je TKI Hrastnik v minulem letu posloval z minimalnim dobičkom.
Dejstvo, da TKI Hrastnik ne izplačuje dividend, je zelo verjetno tudi razlog, zakaj se že več kot leto dni neuspešno prodaja 40-odstotni delež v podjetju Riosi, večinskem lastniku kemične tovarne. Ta delež pripada propadlemu podjetju Oil Metal Company (po novem Z-Pproces), ki je bil v lasti razvpitega Samida Osmanovića, in se je tako kot TKI Hrastnik financiral pri NLB. Čeprav je bil delež ocenjen na 6,5 milijona evrov, ga stečajni upravitelj v treh poskusih ni prodal. Trenutno je naprodaj za 1,38 milijona evrov.
