Odkar je Adriatica.net leta 2008 v največji slovenski turistični agenciji Kompas pridobila več kot 90-odstotni lastniški delež, se je poslovanje družbe začelo slabšati. Še več, celotna Skupina Kompas je že dlje časa kapitalsko neustrezna, kljub temu pa do načrtovane dokapitalizacije družbe ni prišlo.
Lastniki Adriatica.net, med katerimi je z 20-odstotnim lastniškim deležem največji Agrokor, dokapitalizacijo obljubljajo že tri leta. Na nujnost svežega kapitala opozarjajo tudi revizorji Kompasa. Negativni kapital Skupine Kompas je namreč konec leta 2012 znašal kar 40 milijonov evrov. Kljub temu da bi morali lastniki že zdavnaj poskrbeti za dokapitalizacijo, so v Kompasu pojasnili, da »ustvarjeni pogoji za dokončanje finančnega restrukturiranja potekajo po načrtu«. Pri tem velja opozoriti, da so bile v zadnjih letih takšne izjave pogoste in da je Adriatica.net še pred meseci za hrvaške medije napovedovala, da bo dokapitalizacija končana do konca lanskega leta. Spomnimo, petinski lastniški delež je Agrokor v Adriatica.net pridobil leta 2009, ko je več podjetij to finančno izčrpano družbo dokapitaliziralo skupaj s 30 milijoni evrov.
Dokaj razpršena lastniška struktura Adriatica.net Agrokorju omogoča, da ima bolj ali manj pri vseh odločitvah v družbi glavno besedo. Tako naj bi po naših informacijah Kompas hotelirjem hotelske storitve za svoje goste plačeval tudi s salamami, vodami in drugimi izdelki, ki jih proizvaja Skupina Agrokor. Takšen način poravnavanja obveznosti za največjega hrvaškega pridelovalca prehrane zagotovo pomeni dodatne zaslužke oziroma, kot bi rekli nekateri, sinergijske učinke, za hotelirje pa »zasilni izhod«. Tako imenovane blagovne menjave s hoteli, kar je ena od »znamenitosti« Agrokorja, v Kompasu niso zanikali. Po njihovem prepričanju pa poslovni odnosi s partnerji temeljijo na dolgoročnem zaupanju in kakovosti poslovanja.
Kot so pojasnili v Kompasu, ki ga od konca lanskega leta vodi Tatjana Juriševič, pred tem članica uprave, sta minulo leto zaznamovali racionalizacija stroškov poslovanja in krepitev marketinških aktivnosti, zato da bi na trgu dodatno okrepili blagovno znamko Kompas. Zaradi oteženih gospodarskih razmer, ki so vplivale na kupno moč prebivalstva, se je število domačih turistov, ki so potovali s Kompasom, znižalo. Toda število prepeljanih tujih turistov se je zvišalo.
Če je družba leta 2008 dosegla skoraj 95 milijonov evrov prihodkov od prodaje, so se ti že v letu 2009 znižali skoraj za petino, na 77,9 milijona evrov. Medtem ko so se do leta 2012 znižali na 71,2 milijona evrov, so lani po prvih ocenah padli na 68 milijonov evrov, smo izvedeli neuradno. Tudi tako imenovana bruto realizacija, ki vključuje prodajo v tujem imenu na tuj račun (posredniško prodajo), se je lani znižala. Medtem ko je leta 2013 znašala skoraj 89 milijonov evrov, se je lani po ocenah znižala na 82 milijonov evrov. Padec prihodkov je verjetno tudi odgovor na vprašanje, zakaj se je moral konec lanskega leta s položaja predsednika uprave že po enem letu posloviti Tomaž Kostanjšek.
Po prevzemu je Kompas zabredel tudi v rdeče številke. Leta 2008 je čisti dobiček znašal 238.000 evrov, leto dni kasneje pa je družba pridelala več kot 10 milijonov evrov izgube. Z izjemo leta 2011 je Kompas, odkar je v tuji lasti, posloval v rdečih številkah. Koliko je znašal čisti poslovni izid lani, še ni znano (leta 2012 je družba pridelala 5,2 milijona evrov izgube). V primerjavi z letom 2012, ko je Kompas pridelal 3,8 milijona evrov izgube iz poslovanja, pa je lani dosegel 1,2 milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT).